Zornić Evropi: Po letih molka prvi odgovor prihaja, ko na čelu reform sedi član stranke, ki podpira diskriminacijo

(Patria) - Medtem ko v Bosni in Hercegovini čas za volilne reforme nepovratno teče in volitve leta 2026 grozijo, da bodo ponovno potekale po diskriminacijskih pravilih, je vložnica v zgodovinskem primeru "Zornić proti Bosni in Hercegovini", Azra Zornić, ponovno ostro pozvala Odbor ministrov Sveta Evrope (C0MCoE).

Njena vloga z dne 4. februarja pa prinaša pomemben, čeprav grenak podatek: to je prvič, da je po letih rednih šestmesečnih pozivov prejela kakršen koli uradni odgovor od Odbora.

Ta krhek znak komunikacije prihaja v času, ko se za uradnimi poročili o delu "Delovne skupine" za volilne reforme, ki jo vodi minister za pravosodje Davor Bunoza, pojavlja še bolj pereče vprašanje: kako lahko osebno zavezani član stranke, ki je ideološko povezana s konceptom "konstitutivnih narodov", iskreno vodi proces njihovega odpravljanja?

Ritual nedejavnosti pred očmi Evrope

Minister Bunoza (HDZ BiH) v svojem najnovejšem poročilu Odboru ministrov navaja, da je Delovna skupina, ki naj bi rešila večletno blokado, prejela le tri predloge za ustavne spremembe, vendar jih ni obravnavala.

Naslednji sestanek je predviden za 18. februar, kar pomeni, da se le nekaj mesecev pred razpisom volitev še vedno nismo dotaknili bistva problema.

Takšen "napredek" prihaja po 16 letih ignoriranja sodbe v primeru "Sejdić in Finci" ter po vrsti zaman obljub, vključno s tistimi iz zadnjega koalicijskega sporazuma iz leta 2022.

Zornićeva v svoji vlogi Evropi implicitno kritizira to strategijo odlašanja in zahteva nujno ukrepanje, da bi preprečili, da se državljani Bosne in Hercegovine po sedmič soočijo z diskriminacijskimi volitvami. Dejstvo, da je njeno dosedanje vztrajno delo ostalo brez odgovora, zdaj pa se pojavi šele, ko se bliža rok, le potrjuje percepcijo, da se ukrepa le pod največjim pritiskom.

Navzkrižje interesov na čelu reformnega procesa

Največji problem, kot opozarjajo analitiki, ni le počasna procedura, temveč tudi oseba, ki je bila postavljena, da jo vodi. Davor Bunoza, kot dolgoletni član in funkcionar Hrvatske demokratske zajednice Bosne i Hercegovine (HDZ BiH), pripada stranki, katere temeljna ideologija je zaščita interesov "konstitutivnega hrvaškega naroda" skozi mehanizem konsociacije.

Prav ta mehanizem, ki Bosno in Hercegovino deli na etnične kategorije, je Evropsko sodišče razglasilo za diskriminacijskega.

Postavlja se vprašanje navzkrižja interesov: ali lahko politik, čigar stranka živi od in za etnično delitev, iskreno dela na njeni odpravi? Ali lahko minister za pravosodje, čigar stranka vztraja pri "konstitutivnosti", vodi proces, ki naj bi prav to odstranil iz Ustave?

Čas je za politično, ne le proceduralno odločitev

Vloga Azre Zornić ni le osebni boj za pravico, da se kandidira za Predsedstvo BiH. Je simbol boja na deset tisoče državljanov – "Ostalih" – ki so izključeni iz ključnih političnih procesov. Je tudi test verodostojnosti za evropske institucije, ki že leta izvajajo pritisk na Sarajevo, vendar se soočajo z zidom domačega političnega odpora.

Ko se bliža rok za sestanek Odbora ministrov, kjer se bo odločalo o morebitnih novih ukrepih pritiska proti Bosni in Hercegovini, je sporočilo jasno: čas je za rezultate, ne za nove sestanke.

In dokler na čelu procesa reform stojijo politiki, katerih interesi so neposredno v nasprotju s ciljem teh reform, dvom v iskrenost celotnega procesa, ki ga je z dolgoletno molčečnostjo in zdaj počasnim odzivom potrdil tudi sam Odbor, ostaja več kot upravičen.