Zornić: Če bi bila sodba izvedena danes, ne bi živeli v stanju etnokracije in strahu pred vojno

SARAJEVO, (Patria) - Na današnji redovni seji Kroga 99 je tema „Vrh za demokracijo brez BiH in sodba Zornić“. Uvodničarji so dr. Valery Perry iz Sveta za politiko demokratizacije, Azra Zornić, državljanka in najzaslužnejša oseba za uspeh pritožbe pred Sodiščem v Strasbourgu, ter mladi aktivista Samir Beharić.

Azra Zornić meni, da je sodba Zornić imperativ demokratične prihodnosti Bosne in Hercegovine.

"Če bi bila ista izvedena v času, ko je bila sprejeta, danes državljani ne bi živeli v stanju etnokracije in strahu pred segregacijo, vojno in secesijo. Namesto da bi se ukvarjali z ekonomijo in gospodarstvom, da bi rešili državo pred bankrotom, da bi zadržali mlade ljudi in jim zagotovili boljšo prihodnost v BiH, etnonacionalistični voditelji z namenom, da ohranijo osebno bogastvo, ki so ga pridobili na račun državljanov, ter da bi se zaščitili pred obtožnicami za korupcijo in zlorabo položaja in pooblastil, držijo državljane kot talce svojih etnonacionalističnih, beri fašističnih, dejanj na celotnem ozemlju edine nam Bosne in Hercegovine.

Zakaj je sodba Zornić imperativ demokratične prihodnosti Bosne in Hercegovine? Iz preprostega razloga, ker je Evropsko sodišče za človekove pravice s to sodbo naložilo državi Bosni in Hercegovini, da sprejme državljansko ustavo. Po državljanski ustavi so vsi državljani Bosne in Hercegovine enakopravni ne le v volilnem procesu, ampak tudi v vseh drugih sferah družbenega življenja. V takšni situaciji bi morali politiki, ki tekmujejo v volilnem procesu, svoje programe in predvolilno kampanjo utemeljiti na socialnem, ekonomskem, gospodarskem, zdravstvenem in vsakem drugem segmentu življenja vseh državljanov v BiH", je povedala Zornić. 

Valery Perry, višja sodelavka v Svetu za politiko demokratizacije, angažirana v akademskem in raziskovalnem delu o upravljanju, demokratizaciji in ekstremizmu v BiH in regiji, je govorila o izvedenem Vrhu za demokracijo.

"Medtem ko je Bidenova administracija ta dogodek videla kot priložnost, da pokaže, da se je 'Amerika vrnila' v post-Trumpovi dobi, in da spodbudi demokratične sisteme, za katere se zdi, da globalno trpijo zaradi krize zaupanja, so bile tudi močne kritike z vseh strani. Vendar pa je morda ključno sporočilo, ki ga je treba povzeti iz te prakse in prihodnjih možnih povezanih pobud, to, da sta demokracija in demokratizacija proces, ne pa linearna končna točka. To je jasno v ZDA, ko se spopadajo z izzivi volilnih pravic, vse ostrejšim političnim tribalizmom (politiko z malo ali nič pomembnimi političnimi razlikami med posamezniki) in razpadom državljanske solidarnosti.

Vendar pa mora to sporočilo postati tudi bistveni element zunanje politike. Obstaja potreba, da se spomnimo načel liberalne/demokratične teorije miru, ki trdi, da se varnost izboljša, ko je več držav utemeljenih na demokratičnih sistemih in vladavini prava, ki temelji na zakonu. In morda je prav ta majhna država Bosna in Hercegovina, nameščena na 'zadnjem dvorišču' Evrope, tista, ki ponuja priložnost, da se kot ključne vzpostavijo vrednote državljanske udeležbe, politične odgovornosti, večplastnih identitet, dobrega upravljanja in spoštovanja pravic, ki upoštevajo dostojanstvo vsake osebe v državi. Ravanaje drugače bi pomenilo umik od vrednot, razglašenih na tem tedenskem vrhu, in pripravljenost podpreti transakcionizem* brez vrednot, ki se bo končal v nasprotju z liberalnim demokratičnim mirom", pravi Perry. 

Samir Beharić meni, da izostanek izvedbe sodbe Zornić, pa tudi drugih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, pošilja jasen signal mladim ljudem v BiH, da ta država ni pripravljena na izgradnjo družbe po sodobnih evropskih načelih, ki ne diskriminirajo posameznikov in skupin na podlagi njihove etnične (ne)pripadnosti.

"Takšna vrsta diskriminacije je le eden od primerov etnične segregacije, ki jo najdemo celo v izobraževalnem sistemu, kjer mladi Bošnjaki in Hrvati obiskujejo ločene učilnice samo zato, ker so Bošnjaki in Hrvati. Mladi ljudje iz BiH danes
govorijo več tujih jezikov, prek YouTube se učijo računalniškega kodiranja, ves svet pa jim je na dlani – oddaljen dva ali tri dotike zaslona na pametnem telefonu. Z drugimi besedami, vidimo, kako živijo naši vrstniki in vrstnice po
svetu, zavedamo se, v kakšnem izobraževalnem sistemu se šolajo in koliko zaslužijo takoj, ko končajo fakulteto.

Če BiH ne postane okolje, v katerem se bodo mladi ljudje te države počutili udobno, v njej ne bodo ostali nikakor. Če BiH kmalu ne postane članica EU, bodo mladi ljudje postali državljani EU – vendar brez svoje domovine.
Odhod mladih ljudi, ki resnično ljubijo BiH kot državo, predstavlja logičen korak za vse tiste, ki so poskušali spremeniti stanje, v katerem živijo, vendar so na tej poti postali utrujeni, frustrirani in ostali praznih žepov. Za ostanek v BiH ni
dovolj samo patriotizem, zlasti ne tisti patriotizem, ki ga zagovarjajo politiki globokih žepov in sumljive preteklosti. Patriotizem ne napolni želodca. Da bo stvar še hujša, na redke posameznike, ki so se odločili vrniti v BiH in poskušati prispevati k državi z delom prek državnih institucij, gledajo kot na nekakšno konkurenco, njihovo vrnitev pa odvračajo, ostanek pa otežujejo. To ne pošilja slabega signala samo tem osebam, ki so se vrnile v BiH, ampak tudi tistim, ki trenutno študirajo ali delajo v tujini in razmišljajo o vrnitvi v BiH", pravi Beharić.