Ali veste vlogo Ustavnega sodišča BiH: Dobili smo ga pred 51 letom, njegova je zadnja!

Odločitve Ustavnega sodišča BiH so dokončne in zavezujoče. Pristojno je za odločanje o katerem koli sporu, ki nastane med entitetama Federacije in Republike Srbske ali med Bosno in Hercegovino ter enim ali obema entitetama ter med institucijami Bosne in Hercegovine.

Bosna in Hercegovina ga je dobila pred 51 letom. Danes ga sestavlja devet sodnikov, za katere velja, da so morda najbolj moralni od vseh v državi. Šest sodnikov je izbranih iz BiH (štiri izbere Predstavniški dom Federacije, dva pa člana Skupščine Republike Srbske), preostale tri člane imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice po posvetovanju s Predsedstvom. Ti trije člani ne morejo biti iz BiH niti iz sosednjih držav.

Ustavno sodišče BiH lahko ukrepa tudi, kadar sodbe katerega koli sodišča v Bosni in Hercegovini postanejo predmet spora. Pristojno je tudi za vprašanja, ki mu jih posreduje katero koli sodišče v Bosni in Hercegovini glede tega, ali je zakon, od katerega je odvisna njegova odločitev, skladen z Ustavo BiH, z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter njenimi protokoli ali z zakoni Bosne in Hercegovine...

Zgodovinsko gledano in ob upoštevanju problemov tranzicije socialističnih držav je Bosna in Hercegovina eden redkih primerov v zgodovini ustavnih sodišč, saj je bila nekdanja Jugoslavija edina država, ki je že v socialističnem režimu imela sistem ustavnih sodišč. 

Prvo ustavno sodišče v nekdanji Jugoslaviji je bilo ustanovljeno že leta 1963, kar je hkrati izhodišče zgodovine ustavnega sodstva v tej državi. V skladu s federativno strukturo so imele poleg ustavnega sodišča na zvezni ravni tudi šest republik ter celo dve avtonomni pokrajini – Kosovo in Vojvodina – svoja ustavna sodišča pred razpadom nekdanje SFRJ.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je bilo prvič ustanovljeno 15. februarja 1964 na podlagi Ustave iz leta 1963, ohranjeno pa je bilo tudi s poznejšo Ustavo iz leta 1974. To ustavno sodišče je imelo predvsem pristojnost abstraktne normativne kontrole, kot je odločanje o skladnosti (republiških) zakonov z ustavo ter o ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov ter splošnih in samoupravnih aktov, ter reševanje sporov med republiko in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter sporov o pristojnosti med sodišči in organi družbenopolitičnih skupnosti. 

Ustavno sodišče BiH je večkrat ukrepalo po koncu spopadov v BiH leta 1995 do danes, med odločitvami sodišča, ki bodo morda najdlje ostale v spominu državljanov BiH, pa je odločitev Ustavnega sodišča BiH iz leta 2004, ko je sodišče odredilo, da se ukineta imeni občin, kot sta Srbski Sanski Most, Srbski Mostar, Srbsko Goražde.

Namreč, sodišče je zahtevalo, da se predpone „srbski“ v imenih več občin v BiH ukinejo, potem ko so bile dodane po vzpostavitvi miru v BiH.

Ustavno sodišče BiH je odredilo, da se ukineta tudi imeni, kot sta Grad Srbsko Sarajevo, Srbski Drvar, Srbinje, Srbski Ključ, Srbska Kostajnica, Srbski Brod, Srbska Ilidža, Srbsko Novo Sarajevo, Srbski Stari Grad in Srbsko Orašje.

Predsednica Ustavnega sodišča BiH je trenutno sodnica Valerija Galić. Sodnica Seada Palavrić, sodnik Miodrag Simović sta podpredsednika, prav tako sodnik Tudor Pantiru, Moldavec, ki zdaj živi v Romuniji.

Funkcije sodnikov Ustavnega sodišča v BiH trenutno opravljajo sodnik Mato Tadić, sodnica Constance Grewe (Nemka), sodnik Mirsad Ćeman, Margarita Caca-Nikolovska (Makedonka) in sodnik Zlatko M. Knežević, piše Patria.