Zmaj od Bosne: 183 let od smrti Huseina Gradaščevića

Husein-kapetan Gradaščević, ki je v bosanskohercegovsko tradicijo vstopil pod imenom Zmaj od Bosne, je na vsak način mogoče šteti za najpomembnejšo osebnost naše novejše zgodovine, piše novinarska agencija Patria.

Danes mineva 183 let, odkar je eden največjih vakifov v BiH in reformatorjev tistega časa zapustil ta svet.

Družina Gradaščević je med največjimi dobrotniki v severovzhodni Bosni in zagotovo med največjimi v vsej BiH.

Impozantno je premoženje, ki so ga dali kot prostovoljni prispevek za svoj narod in svojo deželo. Gre za več kot 1.500 dunumov najboljših zemljišč, pet mošej, tri medrese, na desetine trgovin in drugih objektov, vodovode...

Najpomembnejši med njimi je Husein-kapetan Gradaščević, ki ga zgodovina pomni kot modrega in pogumnega vodjo. V Travniku je bil 29. marca 1831. izvoljen za vodjo gibanja Bošnjakov za avtonomijo in samostojnost dežele, ki je bila takrat pod oblastjo Osmanov.

Čeprav mlad, je hitro uspel pregnati vezirja in druge protiavtonomistične osebe ter tako postati vladar Bosanskega pašaluka.

Med tistimi, ki so podprli Gradaščevićev upor, so bili katoliki, pravoslavci, najštevilnejši pa so bili Bošnjaki, saj so bili v tistem času v naši deželi družbeno najbolj razviti, najbogatejši, najbolj organizirani in najbolj izobraženi.

Gradaščevića je njegova vojska kmalu razglasila za novega vezirja.

Gibanje za avtonomijo ni trajalo dolgo. Leta 1832. je gibanje izgubilo prednost v vojni. Po vrsti manjših spopadov se je ključna bitka proti osmanski vojski zgodila 17. in 18. maja izven Sarajeva. Bosanska vojska je bila poražena, ko je hercegovško okrepitev prispela in se pridružila osmanski vojski.

Sultan je Gradaščevića obsodil na smrt, zato je moral zapustiti Bosno in se preseliti v Habsburško deželo.

Konec leta 1832. se je Husein strinjal, da se vrne na osmansko ozemlje, da bi dobil oprostitev od sultana. V Istanbulu je živel v starih janičarskih barakah na atmejdanu (Hipodromski trg), medtem ko je njegova družina živela nedaleč stran v posebni hiši. Naslednji dve leti je živel relativno mirno.

Umrl je 17. avgusta 1834. Legenda pravi, da so ga zastrupile cesarske oblasti, vendar glede na njegovo slabo zdravje zgodovinarji menijo, da je verjetneje umrl zaradi kolere. Pokopan je na pokopališču Ejjub.