Zloraba genocida za prikrivanje korupcije, v BiH naj žrtve nehajo ploskati rabljem

Piše: Ernad Metaj

---

Oblast v Srbiji je gluha na kritike zaradi poveličevanja vojnih zločincev in zanikanja genocida. To je dokazala predsednica Vlade Srbije Ana Brnabić po srečanju z visokim predstavnikom Evropske unije za zunanje in varnostne zadeve Josepom Borrellom. Na jasno sporočilo, da v EU ni prostora za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev, je Brnabić izjavila, da v tem ne prepoznaje Srbije in da ne meni, da je to sporočilo namenjeno neposredno tej državi.

Morda je Brnabić mislila, da v EU ne prepoznaje Srbije, le da tega ni pametno izreči. Tako kljub sprejeti deklaraciji v Skupščini Srbije o Srebrenici ostaja zanikanje genocida strategija države, ki jo vodijo Vučićevi naprednjaki. Kar pameten zamolči, izreče minister za notranje zadeve Aleksandar Vulin, ki je vsiljevanje zakona o prepovedi zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločinov ter zločinov v BiH označil za uvod v razveljavitev RS in napad na predsednika Srbije Aleksandra Vučića. S pretvarjanjem sebe v žrtev se ponižujejo žrtve genocida in njihove družine, hkrati pa se satanizira lastni narod z zlonamernim podtikanjem kolektivne krivde kot paradigme o „genocidnem srbskem narodu“.

Kot je bil genocid sredstvo srbske oblasti v devetdesetih za podreditev BiH, se danes izpodbijanje prepovedi zanikanja genocida in vseh zločinov uporablja kot opravičilo za nov poskus razbijanja države. Pri tem prednjači predsednik SNSD Milorad Dodik, ki se je, kot kaže, iz genocida naučil le profitirati. Najprej ga je kot prvi med Srbi javno priznal in s pomočjo Zahoda prišel na oblast v RS, ki jo zdaj poskuša rešiti z njegovim zanikanjem, močnejšim in odločnejšim od tistih, ki so ga zagrešili. 

Čeprav v EU ni prostora za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev, je prostor za tiste, ki zanikovalcem nudijo podporo, kot je madžarski premier Viktor Orban. Njegovo stališče, da se BiH ne more stabilizirati brez vrnitve pravic, ki pripadajo Srbom, implicira, da imajo pravico tudi zanikati genocid, kar je objektivna grožnja, da bi se lahko ponovil. Orban je proti evropskim sankcijam Dodiku, ki vrnitev Srbov v državne institucije pogojuje z razveljavitvijo vsiljenega zakona o prepovedi zanikanja genocida, vendar se ne odpoveduje separatistični politiki. Iz tega nevarnega narativa se še ne morejo otresti njegovi najbližji sodelavci, kar je jasno iz sporočila šefa kluba delegatov Srbov v Domu narodov BiH Sredoja Novića, da bo Inzkov zakon kamen spotike v BiH ne le do naslednjih volitev.

SNSD s tem sporoča, da ni pripravljen na EU. Problem je, da niso niti „nosilci evropskih vrednot“, katerih delegati so v Domu narodov glasovali za ukinitev Inzkovega zakona. Bodimo objektivni, vprašljiva je tudi evropska usmerjenost njihovih partnerjev v oblasti, ki imajo polna usta boja proti zanikanju genocida. Zato je treba resno vzeti tiste, ki menijo, da za krizo v BiH ni kriv vsiljeni Inzkov zakon. Je le sredstvo, da se BiH drži daleč od EU, kjer ni prostora niti za tiste, ki zanikajo korupcijo, prek katere je bil izvršen ekonomski genocid. Tako morajo žrtve spet ploskati svojim rabljem. V nasprotnem primeru nam gre črno.