Zloglasne "Miće": Ubijali Bošnjake i Hrvate, pohapšeni tek ko so posilili ženo srbskega vojaka

Na sojenju za zločine, storjene na območju Teslića, so priče obrambe Zorana Šljuko in Ljubišo Petrićevića označili za "najbolj odgovorna v 'Mićih'" med akcijo srbskih vojaških in policijskih enot pri razoroževanju vasi Stenjak in Rankovići junija 1992, poroča novinarska agencija Patria.  

Miroslav Lazić, priča obrambe Dragana Marjanovića, je povedal, da je Šljuko spoznal februarja 1992, ko je prišel v vojašnico in ponudil, da bi priskrbel orožje za takratno Teritorialno obrambo.

Po tem, ko je poveljnik vojašnice Šljuko po njegovih besedah izgnal, ga ni več videl do maja 1992. Takrat so jim povedali, da so "Miće", katerih pripadnik je bil Šljuka, prišli v mesto, da bi pomagali pri mobilizaciji. Vendar se je kmalu, kot je dejal priča, izkazalo za neresnično.

"Takoj so se jim pridružili lokalni kriminalci. Vdirali so v pisarne občine in policije, ropali premoženje Bošnjakov in Hrvatov, maltretirali nižje častnike. Kasneje so začeli ropati tudi premoženje Srbov," je dejal Lazić.

Pri opisovanju dogodkov v vasi Ranković je priča povedal, da so Miće, skupaj s vojaško in civilno policijo ter deli Teslićke brigade Vojske Republike Srbske (VRS), sodelovali pri napadu na vas, ki je trajal štiri dni in se je končal s predajo dela prebivalcev. "Takrat je bilo ujetih okoli 30-35 Bošnjakov. Ostali so pobegnili," je dejal.

Na vprašanje tožilstva, ali ve, da so v Tesliću in Pribiniću obstajali zapori, je Lazić odgovoril, da ve, in dodal: "Zapora v Pribiniću je varovala vojaška policija."

Priča je povedal, da Miće, čeprav so sodelovali pri napadih, niso bili pod poveljstvom Teslićke brigade. Delovali so v bojih, dokler niso posilili žene srbskega vojaka, ki je bil na fronti. Takrat je bilo odločeno, da jih aretirajo in razformirajo.

"Do tega posilstva se jim nihče ni upiral. Ko so jih prijeli, so se upirali. Ubili so mojega bratranca, bilo je tudi ranjenih," je opisal priča Lazić in dodal, da so bili "Miće" zaprti v kleti veleblagovnice in tam pretepeni.

Za usmrtitve na gori Borja je slišal, vendar nikoli ni vedel podrobnosti. Pravi, da je med vojno in po vojni delal z Draganom Marjanovićem, vendar je za zločin izvedel šele po njegovi aretaciji.

"Mesto je bilo v šoku, nihče ni mogel niti pomisliti, da ima Marjanović kaj s tem," je dejal Lazić.

Draganu Marjanoviću, Saši Gavranoviću, Vitomiru Deviću, Zoranu Šljuki, Dragomirju Kezunoviću in Dariju Slavuljici sodijo pod obtožbo, da so 28 civilistov, ki so bili zaprti v policiji v Tesliću in bližnjem zaporu Pribinić, v noči med 17. in 18. junijem 1992 odpeljali na goro Borje in jih ubili.

Glede na obtožnico je bil Marjanović poveljnik prvega voda vojaške policije Teslićke brigade Vojske Republike Srbske (VRS), ostali obtoženi pa pripadniki tega voda in hkrati pripadniki vojaškega dela formacije "Miće".
Priča obrambe Radomir Mijić, vojaški častnik Teslićke brigade v času vojne, je povedal, da je bil iz mesta premaknjen po sporu z Ljubišo Petrićevićem na sestanku v poveljstvu brigade.

"Dejal je, da so nam Hrvati največji sovražniki in da jih moramo takoj, ko vidimo ustaša, smakniti. Jaz sem se temu uprl in so me odstranili, ker bi me Petrićević kasneje zagotovo ubil," je povedal priča.

"Miće" je spoznal kasneje, ko so, kot je dejal, postrojavali častnike Teslićke brigade. Udriali so vojake in nižje častnike, Zorana Šljuko pa so takrat imenovali za podčastnika.
"Prevzeli so si pristojnosti, na katere niso imeli pravice, nisem slišal, da bi se jim takrat kdo lahko uprl," je dejal Mijić.

Pojasnil je, da je za zločin, storjen na Borju, izvedel šele leta 1995. Med pogovorom s kolegom je dejal, da je vesel, da v Tesliću ni bilo vojnih zločinov.

"Obrnil se je in mi rekel, da je, na žalost, bilo in takrat mi je povedal, da se je zgodilo Borje," je navedel Mijić in dodal, da nikoli od nikogar ni slišal, da bi Marjanovića povezovali s tem zločinom, piše BIRN.