Zločini v Višegradu: 18 let zapora za Oliverja Krsmanovića

Sodišče BiH je nekdanjega pripadnika Vojske Republike Srbske (VRS) Oliverja Krsmanovića obsodilo na 18 let zapora za zločine v Višegradu leta 1992, poroča novinska agencija Patria.

Spravljan je bil kriv za zločin proti človečnosti po osmih točkah obtožnice zaradi sodelovanja pri umorih, prisilnih izginotjih in drugih nečloveških dejanjih nad bošnjaškim prebivalstvom. Oproščen je bil štirih točk obtožnice za posilstvo, umore in mučenje.

Sodni senat je ugotovil, da je Krsmanović sodeloval pri ugrabitev iz avtobusa in umoru 16 civilov iz Severina (Srbija) 22. oktobra 1992, ter da je junija istega leta pomagal pri umoru osmih bošnjaških moških, ki so bili odpeljani iz tovarne Varda v Višegradu.

Spravljan je bil kriv tudi, da je v več primerih maja in junija sodeloval pri prisilnih izginotjih bošnjaškega prebivalstva, v katerih je bilo skupaj 13 oseb odpeljanih. Telesa enega števila žrtev so bila kasneje najdena. Po sodbi je večino teh zločinov storil z Milanom Lukićem, ki ga je haaško sodišče obsodilo na dosmrtni zapor zaradi zločinov v Višegradu.

Senat je Krsmanovića obsodil tudi zaradi mučenja enega civila v Višegradu, kot tudi zaradi sodelovanja pri pretepanju drugega civila v taborišču Rasadnik v Rogatici septembra 1995. Po prvostopenjski sodbi tožilstvo BiH ni izven razumnega dvoma dokazalo sodelovanja Krsmanovića pri požigu okoli 80 civilov na Bikavcu junija 1992.

„Sodelovanje in vloga obtoženega nista do konca pojasnjena,“ je dejal Darko Samardžić, predsedujoči sodnega senata, ob obrazložitvi sodbe. Senat je Krsmanovića oprostil obtožbe za posilstvo zaščitene priče OK-14 v hotelu „Vilina vlas“, ker je oškodovanka izjavila, da ni prepričana, da je bil obtoženi med osebami, ki so jo posilile.

Oproščen je bil tudi obtožbe za spolno zlorabo v „Vilini vlasi“, kot tudi za mučenje civilov zaprtih v vojašnici Uzamnica in požig Careve džamije v Višegradu. „Menimo, da je kazen sorazmerna teži dejanja in vlogi obtoženega ... Senat ni našel olajševalnih okoliščin. Dejstvo, da je družinski človek, je zanemarljivo v primerjavi z zločini. On v nobenem trenutku ni izrazil nasprotovanja, ampak je nadaljeval sodelovanje v zločinih,“ je obrazložil Samardžić.

Na sodbo je dovoljena pritožba. Krsmanoviću je bil določen hišni pripor, v kazen pa se mu bodo vštela dve leti in pol, ki jih je preživel v priporu do decembra 2013, ko je bil izpuščen, da se brani s svobode z ukrepi prepovedi.

Sojenje Krsmanoviću po tej obtožnici se je začelo januarja 2012, sredi septembra pa naj bi se mu začelo sojenje v ločeni zadevi, v kateri je skupaj z še devetimi osebami obtožen ugrabitev potnikov v Štrpcih in njihovega umora, poroča Birn.