Zločini nad Bošnjaki Čajniča: Vojni zločinec Duško Kornjača zatočišče našel v Srbiji

(Patria) - Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) javnost opozarja na obletnico vojnih zločinov nad Bošnjaki Čajniča. Maja 1992 so na območju lovske koče na Mostini pri Čajniču umorili bošnjaške civiliste, ki so bili predhodno ujeti v mestu ali okoliških vaseh, pa tudi na cesti proti Pljevljam, medtem ko so poskušali pobegniti pred vojno.

Podatki Inštituta za pogrešane osebe Bosne in Hercegovine kažejo, da je bilo na območju Čajniča prijavljenih 138 pogrešanih oseb. Žrtve so ekshumirali na skupno 32 lokacijah, pri čemer so odkrili devet množičnih grobišč. Največje grobišče je bilo na lokaciji Mostina, od koder so septembra 2002 ekshumirali posmrtne ostanke 18 žrtev. Lokacija Mostina je skrivala še šest množičnih grobišč, iz katerih so izkopali trupla skupno 60 žrtev.

Najbolj grozljivo zgodbo je razkrilo množično grobišče, ki so ga leta 2006 našli v gozdu Čudanj, kjer so štirinajst let po zločinu skrivali posmrtne ostanke cele družine. Gre za družino Mahmutović iz vasi Mahrevići, ki je pred zločinsko roko iskala rešitev v begu iz vasi Mahrevići proti Goraždu. Najprej so našli posmrtne ostanke matere Hajrije in njenih dveh otrok, enoletnega Amrudina in štiriletne Amre. Zraven njih so našli paket, v katerem so bile otroške stekleničke z mlekom, majčke in volnene nogavice. Le nekaj sto metrov stran na tej lokaciji, v posamični grobnici, so našli tudi posmrtne ostanke Amira Mahmutovića, moža Hajrije.

Sodišče Bosne in Hercegovine je vodilo več postopkov zoper pripadnike Vojske Republike Srbske (VRS), ki so se nanašali na vojne zločine, storjene na tem območju. Obsodili so Milorada Živkovića, Miluna Kornjačo, Milosava Jovanovića, Marijana Jovanovića in Slavko Jovanović na zaporne kazni od šest do enajst let. Obtožb so bili oproščeni Duško Tadić in Stevo Jovanović. UDIK je leta 2021 te primere dokumentiral v publikaciji z naslovom „Vojni zločini v Čajniču – sodbe“.

Junija 2015 je Sodišče BiH potrdilo obtožnico, s katero obtoženega Duška Kornjačo bremeni, da je „v obdobju od sredine aprila 1992 do konca junija 1992 na območju občine Čajniče, v okviru širokega in sistematičnega napada Teritorialne obrambe in Policijske postaje srbske občine Čajniče, kot predsednik kriznega štaba, kasneje poveljnik vojnega štaba Srbske občine Čajniče ter predsednik občinske skupščine in minister za obrambo v vladi Srbske avtonomne pokrajine Hercegovina, kot zavesten udeleženec združenega zločinskega podviga, načrtoval in odredil pregon nesrbskega prebivalstva iz občine Čajniče“.

Čeprav je vsem znano, da Duško Kornjača živi v Novem Sadu, ostaja nedostopen pravosodnim organom Bosne in Hercegovine. Tudi letos pozivamo Republiko Srbijo, naj preneha nuditi zatočišče vojnim zločincem. Z ignoriranjem njihovih hudodelstev in prizadevanj Bosne in Hercegovine, da bi preganjala vse odgovorne za vojne zločine devetdesetih, Srbija le upočasnjuje soočanje s preteklostjo, ki je tako ali tako težak proces, družinam žrtev pa poglablja bolečino in povzroča nove travme.

Ob obletnici se spominjamo umorjenih bošnjaških civilistov Čajniča in okolice, so sporočili iz UDIK-a.