Zločinec je v Sarajevo prišel pri 15 letih, zaslužil prvi dinar, nato pa ga je podrlo

Pred haškim sodiščem se je danes zaključilo predstavljanje zadnjih replik v sodnem procesu, ki poteka proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske (RS) in enemu največjih vojnih zločincev na območju nekdanje Jugoslavije Radovanu Karadžiću, ki ga tožilstvo bremeni odgovornosti za smrt več tisoč ljudi nesrbske narodnosti med srbsko agresijo na Bosno in Hercegovino od 1992. do 1995. leta, piše bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria (NAP).

Karadžić je obtožen za genocid, zločine proti človeštvu in kršitve zakonov in običajev vojskovanja v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.

  Rojstvo zločinca

Radovan Karadžić (1945) se je rodil v majhni črnogorski vasi Petnjica, ki je oddaljena približno pet kilometrov od občine Šavnik.

Postal je srbski politik, nekdanji predsednik Republike Srbske, po stroki je psihiater, ukvarjal pa se je tudi s pisanjem poezije.


Karadžić se je rodil v vasi Petnjica pri Šavniku v Črni gori

V Sarajevo, mesto, ki ga bo med agresijo na BiH krvavo rušil in ubijal, se je preselil, ko je imel samo 15 let, kjer je končal srednjo zdravstveno šolo, nato pa študij medicine, da bi na koncu specializiral psihiatrijo, kar je tudi doktoriral.

Del izobraževanja je opravil v ZDA, v sarajevski bolnišnici na Koševu pa je zdravil bolnike za depresijo.

  Prvi zaporniški dnevi

Prvi stik z zakonom je imel Karadžić leta 1983, ko je končal v priporu pod obtožbo, da je ponarejal državni denar za gradnjo vikenda na Palah. V priporu je preživel 11 mesecev, a je bil kasneje izpuščen.

  Vstop v politiko

V politiko je vstopil leta 1990, ko je bila v BiH po demokratičnih spremembah in ustavnih reformah ustanovljena Srbska demokratska stranka (SDS), katere predsednik je postal.

Karadžić in SDS so se v začetku 90. let zavzemali, da bi BiH ostala v okrnjeni Jugoslaviji, v primeru razglasitve neodvisnosti BiH pa so grozili z odcepitvijo regij s srbsko večino, podobno kot so to storili hrvaški Srbi na območju Krajine na Hrvaškem, s priključitvijo teh območij Srbiji in Črni gori, s čimer bi se oblikovala "Velika Srbija".

  Vojni zločini

Kot najvidnejšega člana bosanskosrbskega političnega vodstva so Karadžića smatrali najbolj odgovornega tako za izbruh vojne kot za številne zločine, ki so se v tistem času na območjih BiH pod bosanskosrbskim nadzorom storili nad Bošnjaki in Hrvati.

Zločinca Ratko Mladić in Radovan Karadžić, danes oba odgovarjata pred haškim sodiščem

Julija 1995, po genocidu v Srebrenici, je haško sodišče vložilo obtožnico proti Karadžiću za vojne zločine. Zaradi tega je bil izpuščen iz pogajanj, ki so vodila do Daytonskega mirovnega sporazuma, kasneje pa se je bil prisiljen odreči mestu predsednika Republike Srbske in strankarskim dolžnostim leta 1996.

  Povojna leta

Karadžić se je do leta 1997 nahajal na Palah, vendar se je umaknil iz javnega življenja, sodeloval je v javnem življenju, pojavljal se je na proslavah, kulturnih manifestacijah in podobno, ter ostal vodja v senci tako SDS-a kot celotne Republike Srbske.

Med letoma 1998 in 1999 je izginil in vsa iskanja zanj so se izkazala za neuspešna.

  Skrivanje in aretacija

Uporabljal je ponarejene dokumente in identiteto Dragana Dabića, ukvarjal se je z alternativno medicino in tako zaslužil denar v zasebni ordinaciji v Beogradu.

Od leta 1998 do aretacije je Karadžić uporabljal ponarejene dokumente in identiteto Dragana Dabića, ukvarjal pa se je z alternativno medicino (Foto: Telegraph.co.uk) 

Ljudje, pri katerih je delal, kot tudi njegovi najemodajalci niso vedeli, da je to on. Zadnji znani naslov, kjer je živel, je bil v Novem Beogradu. Radovana Karadžića je srbska varnostna služba aretirala v Beogradu 21. julija 2008. Imel je dolge sive lase in brado.

Izročen je bil haškemu sodišču 30. julija 2008, sojenje po 11 točkah obtožnice pa se je začelo 26. oktobra 2009.

Tožilstvo je v tem primeru izvedlo 195 prič, ki so osebno pričale v sodni dvorani, sodniki so sami poklicali eno pričo, medtem ko je obramba Karadžića izvedla 238 prič.

Haško sodišče bi končno odločitev v primeru Karadžića lahko sprejelo sredi ali konec leta 2015, piše Patria.

Danes mu sodijo pred haškim sodiščem za zločine proti človeštvu