Zlatko Miletić, generalni sekretar DF-a: Vsi smo zaplenjeniki ene teroristične politike

Na seji Glavnega odbora Demokratske fronte, ki je potekala 27.12.2015., je bil Zlatko Miletić izvoljen za generalnega sekretarja te stranke. Imenovanje novega sekretarja je bilo pričakovano po nedavnih kadrovskih premikih v DF-u: odhodu generalnega sekretarja Sifeta Podžića, ki je odstopil s tega položaja, ter izključitvi iz stranke donedavnih visokih funkcionarjev Reufa Bajrovića in Emira Suljagića.

Poleg tega je bila na zadnjem kongresu stranke, po odločitvi predsednika in organov stranke, Demokratska fronta – Željko Komšić preimenovana v Demokratska fronta.

Vodja Demokratske fronte Željko Komšić je 8. januarja pozval patriote BiH, naj se „skupaj z DF-om borijo proti razdejanju, razdruževanju in poniževanju v dobro BiH“. Hkrati je pozval tudi člane DF-a, naj, če ga ne morejo ali ne želijo spremljati v tej borbi, lahko odidejo „brez oklevanja in zadržkov“.

Vojaško-policijsko rečeno, Demokratska fronta utrjuje svoje vrste za nadaljevanje boja, nas pa je zanimala vloga novega generalnega sekretarja stranke, dolgoletnega policijskega funkcionarja Zlatka Miletića, v tekoči reorganizaciji.

PATRIA: Čestitamo vam za funkcijo generalnega sekretarja Demokratske fronte. To je vaša prva politična funkcija. Ali predstavlja izziv?

MILETIĆ: Hvala za čestitke. Do zdaj sem bil s politiko povezan posredno, skozi opravljanje dosedanjih poslov – predvsem kot direktor policije. V času dveh mandatov, v obdobju od 2002 do 2010, sem moral imeti stik s politiki, sodelovati, včasih pa tudi razpravljati, da bi reševal, na primer, vprašanja statusa policistov, da bi bil učinkovitejši v boju proti kriminalu, koordinaciji dela policijskih agencij in podobno.

Nato sem 3 leta opravljal funkcijo izvršnega direktorja Združenja direktorjev policije Jugovzhodne Evrope. Tam sem pridobil nekaj političnih izkušenj v smislu ukvarjanja s strateškimi posli oziroma strateškim načrtovanjem, ki se je nanašalo na boj proti kriminalu, korupciji, migracijam ter drugim podobnim problemom, s katerimi se soočajo balkanske države, nato pa sem v zadnjih nekaj mesecih opravljal svetovalne posle na Ministrstvu za varnost. Torej, vsi omenjeni posli so imeli neko povezavo s politiko. V bistvu noben ni imel neposredne povezave kot ta služba. Upam, da bom v prihodnje, glede na to, da imam izkušnje, povezane s politiko, in vnašam svojo integriteto, svojo osebnost in relevantna znanja, prinesel dodatno verodostojnost vsemu temu. V kontekstu vseh teh dogajanj, ki so predvsem povezana z DF-om, želim ponuditi svoje znanje organom stranke, da ga izkoristijo za izboljšanje stanja in da stanje v stranki „resetiramo“ tako, da bodo z delom DF-a zadovoljni ne le naši člani, ampak tudi državljani BiH.

PATRIA: Glede na to, da ste se od začetka svoje kariere ukvarjali s policijskimi posli, da je to vaša izobrazba, in znano je, da ste bili več let visoki policijski funkcionar, se lahko postavi vprašanje, kako bo zdaj Zlatko Miletić opravljal civilno delo. Menite, da je potrebna določena prilagoditev, tranzicija? Je to velika sprememba za vas?

MILETIĆ: Moram vam povedati, da je. Hkrati pa je prednost za Demokratsko fronto kot politično stranko dejstvo, da posedujem znanja ali spoznanja o posameznih nosilcih javnih in političnih funkcij v BiH, njihovih kriminalnih dejavnostih, kar bomo v prihodnje zagotovo izkoristili na način, ki je primeren za politični aktivizem. To ne pomeni, da bom še naprej opravljal naloge inšpektorja, v smislu, da se bom ukvarjal z raziskovanjem kriminala z nekdanjo intenzivnostjo, ampak da bomo ta moja spoznanja o kriminalnih dejavnostih nosilcev javnih in političnih funkcij izkoristili – to bomo. Seveda, ko bodo za to izpolnjeni pogoji in ko bodo organi stranke ocenili, da je to potrebno. Način predstavitve teh podatkov seveda ne bo takšen, kot je bil do zdaj. Veste, kako to že poteka v politiki; tudi mi smo se od njih veliko naučili, zato jim bomo tudi mi vrnili.    

PATRIA: Zakaj ste izbrali DF? In zakaj je DF izbral prav vas?

MILETIĆ: Glede na to, da sem otrok delavske družine in da sem odraščal v času Jugoslavije, sem bil vedno bližje socialdemokratski opredelitvi, in glede na to, da je večina mojih prijateljev prav v DF-u (čeprav jih imam tudi v različnih drugih strankah), ni bilo težko odločiti.

Kar zadeva osebne kvalitete, čeprav to lahko zveni pretenciozno ali hvalisavo, sem mnenja, da lahko stranki prinesem novo kvaliteto v smislu organizacije, saj sem vodil veliko večje sisteme kot je vodenje centrale Demokratske fronte. Pri tem je treba omeniti, da so te naloge nekoliko bolj specifične v primerjavi s tistimi, saj je tam več reda in se ta red opira na številne postopke. Poskusili bomo prenesti ta red tudi sem – ne v smislu, da ustvarjamo policijsko organizacijo, ampak da na ta način rešujemo stvari, ki niso proceduralno rešene, kot je na primer odnos z mediji. Mislim, da tega nismo počeli na način, ki bi odgovoril na potrebe članstva in državljanov BiH. V vsakem smislu, kjer bomo videli, da nekaj ne deluje, kot je treba, bomo to najprej reševali v kontekstu postopkov, ki jih sprejemajo organi stranke. Prav tako bomo delali na krepitvi kadrov, da v stranko pripeljemo ljudi, ki poznajo delo, ki bodo znali izkoristiti vse te prednosti, ki jih imajo.

PATRIA: Kakšen je občutek, ko nekdo iz natančno urejenega, strukturiranega sistema, kot sta vojska in policija, kjer obstajata hierarhija in natančni postopki, preide v civilnega, ki ni tako postavljen in vedno jasno urejen? Kako boste premagali morebitni organizacijsko-kulturni šok?

MILETIĆ: Moram vam priznati, da sem tudi sam doživel šok na ta način, vendar je bistvo v tem, da se zavedate obstoja te razlike. V kontekstu našega statuta ima vsakdo pravico povedati, kaj misli – ta pravica izhaja tudi iz našega imena. V javnih nastopih, izražanju mnenj, bodisi v političnem delu, zakonu ali podobno, morajo biti stališča kristalizirana v kontekstu tega, kaj stranka ali organi stranke mislijo o nekem pomembnem političnem vprašanju. Tu ne bi smelo biti večjih odstopanj. Tako kot imamo pravico do lastnega mnenja, tako tudi v stranki spoštujemo drugačna mnenja – ne le znotraj stranke, ampak tudi v medstrankarskem dialogu. Ne glede na njihov ekonomski, socialni, verski ali drug status, se nekateri lahko vodijo po nekih nagibih, ki se mi v tistem trenutku ne dopadajo. Nekateri so lahko obremenjeni, na primer, z eksistenčnimi vprašanji. In prav je, da se ukvarjamo z reševanjem tudi tega vprašanja. Vendar pa je v kontekstu vseh teh vprašanj treba vzpostaviti vrstni red – nihče vam ne brani, da se ukvarjate z osebnimi vprašanji, vendar se morate predvsem skrbeti za državo, za državljane, torej za tisto, kar je določeno z Manifestom in Statutom.

Del tega kulturnega šoka zame predstavlja tudi, ko naletite na ljudi, ki občasno „izskočijo“ iz vsega tega. Bistvo zgodbe je, da vsakdo tu najde svoje mesto – tukaj je prostor za vsakogar, celo za tiste, ki niso člani ali simpatizerji naše stranke. Ponudili bomo priložnost vsem državljanom BiH, ki verjamejo, da lahko nekaj spremenijo, da to storijo skozi našo strukturo. Če pride do občinskih volitev v oktobru, pričakujemo, da bo DF na določenem območju odločil, da podpre kandidata, ki sploh ni nujno član DF-a. Kajti, če bomo ocenili, da je to človek, ki bo naredil zelo konkretno pozitivno spremembo v tem okolju, ga bomo podprli, tudi če ni naš član.

Trenutno izvajamo volitve v krajevnih odborih. Predsedstvo je nedavno imenovalo kantonalne in občinske poverjenike. Izkoristil bom priložnost, da pozovem vse naše člane in simpatizerje, naj se javijo v svoje krajevne odbore in sodelujejo pri delu svojih krajevnih poverjenikov, da bi si pomagali pri urejanju stanja v lokalnih skupnostih, kot to pričakujejo državljani te države. Mi smo njihov servis, njihova oblast. Odprti smo za vse državljane v lokalni skupnosti, če je to način, na katerega se želijo vključiti.

ČISTKA ALI PROČIŠČEVANJE

PATRIA: Funkcija generalnega sekretarja predvideva visoko operativnost in koordinacijo. Kakšni so koraki, s katerimi novi generalni sekretar začne leto?

MILETIĆ: Vaši bralci morda niso imeli priložnosti, da se seznanijo z opisom takšnega delovnega mesta. Jaz ne delam sam; delam s soglasjem predsednika in organov stranke, predvsem Predsedstva in Glavnega odbora. Najprej se moramo soočiti z nekaterimi pojavi, ki so zajeli tudi DF, in ki jih lahko štejemo za običajne, saj se dogajajo tudi v vseh drugih strankah. Problemov, ki jih imamo, ne bomo pometali pod preprogo, ampak jih bomo javno predstavili. Problemov ne bomo bežali – pri tem govorim o notranjih strankarskih problemih, ki jih imamo. Predstavljali jih bomo javnosti na način in v obsegu, kot bomo ocenili, da je potrebno. Vsa dogajanja okoli posameznih oseb, njihovih odstopov z določenih strankarskih funkcij – seveda moramo vse to preiti. Do zdaj imamo deset oseb, ki so zapustile Glavni odbor. V tem Glavnem odboru imamo še 102 osebi, kar ne pomeni, da v prihodnje ljudje ne bodo odhajali, drugi pa prihajali. Na žalost, se bomo morali od nekaterih ljudi posloviti. Za nekatere, za katere bomo menili, da so se spremenili, da njihova politična aktivnost ne podpira postulatov Manifesta in Statuta DF-a, bomo morali narediti nekatere reze, ki bodo boleči za te posameznike. Zakaj? Ne moremo si privoščiti luksuza, da se ukvarjamo s tem vprašanjem v prihodnje, ker za to ne bomo imeli časa. Pred nami bodo veliki izzivi in velika preizkušnja v strateško-političnem smislu in ne bomo imeli časa, da se dodatno ukvarjamo s seboj. Kako in na kakšen način bomo to naredili? Najprej bomo uredili naše organe v stranki, predvsem Predsedstvo, Glavni odbor, pa tudi samo centralo. Prizadevali si bomo pripeljati kakovostne ljudi in bomo gledali, da vsakdo opravlja svoje delo, da bi bili vsi v funkciji tistega, kar od nas pričakuje članstvo, simpatizerji in državljani BiH. Kdor ne bo na tej poti, ga zdaj javno vabim – bolje, da sam odide, kot da pride v situacijo, da bomo mi stvari razčistili.

PATRIA: Kakšno članstvo potrebujete ali, kako izgleda idealni član DF-a?

MILETIĆ: V formalno-pravnem smislu imamo več kot 37.000 članov. Za nekoga je to impozantna številka, za drugega, kot so stranke, ki se štejejo za velike, pa to ni neka številka. Želimo in si prizadevamo biti stranka običajnih ljudi, državljanov, ki imajo enake pravice v tej državi, ki jim je enako kot nam mar, da se BiH ohrani kot država. Tukaj vsaki dve leti, ali v nekih ciklusih, nekdo začne zgodbo o delitvi države, tretjem entitetu ali kaj bi že želeli narediti iz te države. Torej, DF želi vse, kar je v interesu te države, da bi obstala kot državna tvorba, da bi vsem ljudem v tej državi bilo bolje, da bi vsi ljudje prišli do dela, da bi restrukturirali javno upravo, ki je postala volilno telo teh velikih strank. Če imamo 180.000 zaposlenih v javni upravi, pa čeprav jih moramo imeti toliko, dajte, da ta javna uprava dela svoje delo. Da na določene položaje, če bomo imeli priložnost, pripeljemo kompetentne ljudi, tudi če niso člani naše stranke. V tem smislu moramo pokazati svojo širino, ker morajo državljani najti svoje mesto.

V BiH NI BILO HUJE OD LETA 1996.

PATRIA: Na konferenci za medije 8. januarja je vodja DF-a izjavil, da se BiH nahaja v „najhujši politični situaciji po vojni“. To je v popolnem nasprotju z izjavami in poročili vodij nekaterih velikih političnih strank o pozitivnih rezultatih. Kako bi komentirali trenutno politično-varnostno situacijo v državi?

MILETIĆ: Po mnenju večine, ki jo tudi sam podpiram, politična, ekonomska in socialna situacija v BiH ni bila slabša od leta 1996. Na žalost, k takšni situaciji so prispele politične elite v BiH, ki so zaslepljene s svojimi osebnimi interesi ali interesi lobijev, ki jim vladajo, in ne vidijo „dlje od nosu“. Mislim, da je to zelo slabo za BiH kot državo, za celotno družbo in državljane te države, ne glede na vero in narodnost.

Pred BiH je v prihodnje vrsta izzivov, še posebej, ko se bomo približevali Evropski uniji. To približevanje ne obravnavamo formalistično, v smislu, da smo samo prisotni. Pri tem je naš politični cilj postati del EU. Vendar pa je cilj Demokratske fronte vzpostaviti v tej državi takšne standarde, takšne postopke in to na vseh področjih – zdravstvo, izobraževanje, varnost, zaposlovanje – da se to resnično dela tako, kot je to primer v zahodnoevropskih državah. To je bistvo naše zgodbe in za to zgodbo se bomo borili. Pri tem bomo spoštovali odločitve Ustavnega sodišča, ne glede na to, česa se nanašajo. Spoštovali bomo integriteto te države. Ne bomo dovolili dezintegracije BiH in v tej borbi bomo uporabili vsa demokratična sredstva.

PATRIA: Preteklo leto je zaznamovala eskalacija kriminala in korupcije. V zadnjem času poslušamo poročila tudi o oboroženih ropih bank, vrstniškem nasilju, kar do zdaj ni bila običajna vrsta dejanja za te prostore. Govori se tudi o uvoženem kriminalu iz sosednjih držav. Kaj je po vašem mnenju v jedru vzrokov problema – obup zaradi dolgotrajne krize ali kaj drugega?

MILETIĆ: V državi, kjer imate pol milijona brezposelnih, ljudje preprosto nimajo drugega načina, da pridejo do sredstev za življenje, in se nato obrnejo na različne vrste kriminalnih dejavnosti.

Tu je tudi vprašanje terorizma. Pred nekaj leti sem imel priložnost prepričevati nosilce javnih in političnih funkcij v BiH o tem, ali terorizem obstaja ali ne. Že od leta 1996 smo jih prepričevali, da obstaja, oni pa so to zanikali. Ko se je zgodila Maoča, vas moram spomniti, smo govorili, da ta dogajanja niso dobra za BiH, da nam to ne koristi, in da moramo vložiti dodatne napore, da zožimo prostor za delovanje takšnih ljudi, vendar nismo naleteli na razumevanje. Še več, večinoma smo bili obtoževani za kršitev človekovih pravic in podobne neprimerne stvari.

Imate situacijo v zvezi z mladoletniško delinkvenco. V nekaj primerih smo se pod pritiskom javnosti ukvarjali s tem vprašanjem in nismo naredili ničesar. V šoli, kjer je otrok tako maltretiran, ko je zlorabljen, kar bodo ugotovili pristojni preiskovalni organi, je nemogoče, da za to stvar nihče ne ve. Še huje je, če so profesorji, osebje, učenci vedeli za to – da nihče ni ukrepal. To je tisto, kar ubija to državo, v individualnem, pa tudi v splošnem, strateškem smislu.

LJUDJE VIDIJO, DA TU NIHČE NIKOMUR NE MORE NIČESAR

PATRIA: Ali lahko komentirate nedavno pripombo vodje DF-a Željka Komšića o „izvitoperjenem pravnem redu BiH“, v katerem vladajo dvojna merila – pravila, ki veljajo za državljane, ne veljajo za politike in visoke funkcionarje?

MILETIĆ: Imate del nosilcev javnih in političnih funkcij v BiH, ki so se v kriminal tako pogreznili, da imajo na desetine kazenskih ovadb. Na različne načine relativizirajo svojo odgovornost tako, da ovržejo delo policije, kar je zelo slabo, da ovržejo delo tožilstva, delo sodišč, ne glede na to, o kateri ravni oblasti gre. Takšen pristop ali takšno obnašanje se odraža na celotno družbeno stvarnost. Ljudje vidijo, da tu nihče nikomur ne more ničesar. In v tem „obupu“ se vsak znajde na svoj način.

Lahko povem marsikaj o delu policistov, vendar če mi nismo sposobni, ne v unitarističnem smislu, ampak ko gre za policijske organe, da sprejmemo standarde o plačilu, o opremi, o načinu dela... o čem potem govorimo?! Če vrsto let ne najdemo rešitve za Kantonalno tožilstvo v Sarajevu, kjer samo enemu tožilcu pripade 150 – 180 primerov! Ta posameznik – tožilec ne more biti fizično sposoben tega obdelati. Imamo problem z zapori, kjer ni prostora za obsojene, medtem ko na desetine kasarn sameva praznih. To se namerno ne rešuje, da bi nas privedli v ozračje strahu, pritiska, eksistenčne ucene. Kajti, tukaj v BiH, največji problem ni terorizem, ni kriminal, ni mladoletniška delinkvenca. Vsi smo zaplenjeniki ene teroristične politike do državljanov te države, ker nam se leta in leta ne pusti, da bi si oddahnili. Ko ljudem date službo in plačo 1000 EUR, potem jim ni več pomembno, kdo vlada. Ljudem je treba dati službo, priložnost, da pokažejo kreativnost, da izkoristijo svojo notranjo moč, in prepričan sem, da jo imajo.   

Zlatko Miletić ni prvi niti zadnji policist na svetu, ki bo prestopil v politično življenje. Za policijskega funkcionarja njegovega kalibra je to naraven korak v karieri in korak naprej na „šahovnici“, ki jo je že dobro spoznal – od znotraj. Služiti državi in njenim državljanom, fraza, ki jo Miletić pogosto uporablja, ker je vgravirana v njegovo bistvo med leti, preživetimi v policiji, prav spominja na univerzalni policijski moto, ki – za „dobre policiste“ – hitro postane življenjski moto.

Upamo, da bo pri služenju državi in njenim državljanom našel zlato sredino med policijskim redom, strukturo in učinkovitostjo ter civilno inkluzivnostjo in demokratičnostjo.