Žilić za NAP: Trojka bo slabo opravljeno ali neopravljeno delo poskušala zaračunati opoziciji, leta 2010 smo bili bližje Natu!

Pogovoril: Delvin Kovač

Žalostno dejstvo je, da državljane Federacije, oziroma dela Federacije, kjer obstaja politični pluralizem, v Svetu ministrov predstavljajo Konaković, Forto in Helez, o vsakem od njih pa se lahko napiše knjiga brez ene same afirmativne povedi o glavnih likih.

To je v intervjuju za Novinsko agencijo Patria izjavil predsednik Glavnega odbora Demokratske fronte (DF) in poslanec v poslanski zbornici Parlamenta Federacije BiH Hajrudin Žilić.

Žilić je komentiral aktualno politično situacijo v BiH, govoril je o razdrobljenosti dejavnikov, ki jim je mar za našo državo, evropski poti, delovanju aktualne in napovedih oblikovanja nove koalicije na državni ravni, Čovićevih pritiskih glede volilnega zakona...

Kako komentirate aktualno politično situacijo - kaj imamo trenutno na sceni - očitno blokade na vseh straneh in rušenje ustavno-pravnega reda Bosne in Hercegovine?

Žilić: V Narodni skupščini Rs so bili sprejeti zakoni, ki prepovedujejo delo tožilstva in sodišča BiH ter SIPA-e na območju entitete Rs. Nadalje je NSRs sprejela zakon, ki se nanaša na oblikovanje entitetnega VSTV-ja, spremenili so kazenski zakon in uvedli novo kaznivo dejanje "Neupoštevanje odločb institucij in organov Rs". Vsem je jasno, da je to dejanje enostranskega ukinjanja pristojnosti države BiH na enem delu njenega ozemlja, kar predstavlja kršitev Ustave BiH. Tako očitna kršitev Ustave ni nič drugega kot - državni udar.

Poglejte odgovor Trojke in HDZ-ja kot akterjev aktualne oblasti in koalicijskih partnerjev Milorada Dodika in SNSD-ja. Edini odgovor je populistična in iracionalna pobuda za zamenjavo ministrov SNSD-ja v Svetu ministrov BiH. Takšno obnašanje je težko svojstveno celo malim otrokom, malo se objemajo, malo se prepirajo in tako trošijo mandate ter žalijo inteligenco državljanov. Vendar pa to postaja prepoznavno kot njihova formula obnašanja v namen ohranjanja foteljev in konzumiranja pristojnosti upravljanja javnih virov in javnega denarja.

Zdi se, da je razdrobljenost probosanskega/probošnjaškega, akademskega in znanstvenega dejavnika morda celo večja grožnja za obstoj države kot notranji in zunanji sovražniki. Kako gledate na to?

Žilić: Zavedajoč se dejstva, da sem lahko narobe razumljen ali protumačen, sta mi od teh dveh prefiksov probosanski in probošnjaški veliko bližji, celo ljubši, ta probosanski. Namreč, če se lahko reče, vodilna ideja pri mojem ukvarjanju s politiko, in isto bi priporočil in toplo svetoval vsem v BiH, je vsebovana v eni povedi pokojnega profesorja Esada Zgodića iz njegove knjige "Građanska BiH" iz davnega leta 1996. Profesor Zgodić je napisal: "Od izida boja med totalitarnimi etničnimi koncepti in državljanskim konceptom bo odvisen ne le obstoj BiH kot države, temveč tudi eksistenčni obstoj bošnjaškega naroda". Kdor misli, da današnja politična realnost ni prav takšna, se hudo moti.

Demokratska fronta je pred časom sprožila pobudo z naslovom "Milijon podpisov za državljansko BiH", zanimivo je, da se nobena od političnih opcij ni pridružila tej pobudi, čeprav smo poudarjali, da to ne bi smela biti predvsem pobuda DF-ja, ampak naj bo skupna pobuda vseh, ki to želijo. Toliko o dejstvu, koliko so vse druge politične stranke iskreno za idejo državljanske države, in koliko je to v njihovih sporočilih le ena od oblik lažnega predstavljanja državljanom.

Glede drugega dela vprašanja želim navesti, da je notranji in zunanji sovražnik terminologija, ki se je trudim izogibati. Preprosto je to terminologija, ki je svojstvena političnim sistemom s totalitarnimi režimi in se uporablja z namenom ohranjanja oblasti za vsako ceno. Poglejte samo Vučićeve izjave, notranjim sovražnikom imenuje študente, zunanjim pa iracionalne ali izmišljene financerje študentskih procesov iz tujine, pa tudi nekatere države EU in zahoda, brez katerih finančne podpore, skozi različne modele, bi bil Vučićev režim v velikih težavah.

Na žalost, jaz v BiH ne vidim in ne zaznavam tega, kot ste rekli, probosanskega akademskega in znanstvenega dejavnika, torej se lahko reče, da ga sploh ni, in kot takšen ne more biti niti združen ali razdrobljen. Resda je bilo v preteklem obdobju nekaj poskusov združevanja, celo predlaganja sprememb ustave s strani strokovnih oseb, združenih na probosanskih načelih, vendar so njihovo dobro namero in aktivizem oblastniki pomnožili z ničlo. Takšne stvari in takšen odnos so verjetno demotivirali nekatere nadaljnje poskuse združevanja in delovanja. Seveda, ne smemo pasti v past ustvarjanja vtisa o razdrobljenosti akademske in znanstvene skupnosti na podlagi stališč, ki jih izreka določen Enver Kazaz in določena Ivana Marić, ki se predstavljata kot politična analitika in imata ambicijo, da se ju imenuje del akademskega dejavnika v BiH.

Priča smo, da ni evropske poti, o Natovi poti pa sploh ne govorimo. A prav Trojka se kune v te evropske zakone - katerih tudi ni. Kako to komentirate?

Žilić: Bosna in Hercegovina je, na žalost, leta 2010 bila bližje Natu kot je danes. Določen napredek je bil dosežen v obdobju 2018-2022, ko je DF s tveganjem svoje politične verodostojnosti vstopil v oblast z namenom in s fokusom na prizadevanja, da skozi državno Ministrstvo za obrambo sproži procese in doseže napredek v smeri približevanja Bosne in Hercegovine Natu. Spomnim, da so v tem obdobju začeli redni letni nacionalni programi kot del omejujočih obveznosti na Natovi poti, vendar je aktualna oblast uspela vse to ustaviti in vrniti na ničlo.

Kaj reči o verodostojnosti ministra za obrambo, ki danes izjavi, da bo Dodik aretiran, če poskusi vstopiti v kako od vojašnic Oboroženih sil BiH, ta isti Dodik pa že naslednji dan v eni od vojašnic teh istih Oboroženih sil sprejema postroj in poleg tega sedi med intoniranjem državne himne v tej isti vojašnici. Vse aktivnosti ministra na Natovi poti BiH so podobne tej izjavi.

Glede evropskih integracij, da ne govorim o izpolnjevanju pogojev, definiranih skozi prednostne naloge Evropske komisije, bom navedel le, da ta oblast ni sposobna imenovati glavnega pogajalca z EU. Prav tako, kot dober primer nezdružljivosti aktualne oblasti z evropskimi procesi in evropsko potjo BiH, se lahko navede dejstvo, da niso bili sposobni poslati reformne agende, natančneje, poslali so jo, vendar nepopolno, čeprav je šlo za dokument, ki je bil pogoj za pridobitev finančnih sredstev iz Načrta rasti za regijo.

Imeli smo optimistične napovedi trojkašev, da bodo s kakršnimi koli bagri in gumicami s politične scene odstranili kadre SNSD-ja. To se ni zgodilo. Je dejansko (ne)skriti cilj Trojke, da se takšno stanje ohrani vse do volitev 2026, da bi ohranili trenutne položaje, zavedajoč se, da jih bodo volivci morda kaznovali zaradi nedejavnosti in prepuščanja vseh pomembnejših institucij Čoviću in Dodiku?

Žilić: Splošno znano je, da so vse njihove napovedi končale teatralno, kot so bile napovedane. Trojka je napovedala vojno korupciji, pa malo-malo pa do nas pridejo novice, da je zaradi korupcijskih dejanj zlorabe aretiran nekdo od njihovih ministrov. Zaradi števila in pogostosti ponavljanja takšnih primerov, to ne kaže na boj proti korupciji, temveč na korupcijo in nepotizem kot vzorce delovanja.

Vendar pa je treba biti iskren in ugotoviti, da je bil narejen premik pri izvajanju sklopa protikorupcijskih zakonov iz leta 2010. Namreč, priča smo, da se zaključujejo aktivnosti na oblikovanju POSKOK-a, vendar je povsem gotovo, da njegova vzpostavitev ni pogoj za obravnavo korupcijskih dejanj v preteklem obdobju. Namreč, vse pristojnosti in možnosti za to ima tudi obstoječi pravosodni sistem. V končni fazi kot rezultat njihovih bagrov in gumic na področju boja proti korupciji je očitno dejstvo, da se BiH nahaja na prvem mestu v Evropi po zaznavanju korupcije, in to je resnično porazno.

Po neuspelih bagrih in gumicah so se trojkaši domislili, da s SNSD-jem ne bodo uspeli izpeljati evropske poti, zato so poskusili oblikovati koalicijo s trojko iz entitete Rs. Vendar pa tudi od tega očitno ni nič, ker se za to sprašuje HDZ, ki se noče odreči SNSD-ju.

Žilić: Oblikovanje oblasti na ravni BiH s opozicijo iz entitete Rs je čista farsa za javnost. Popolnoma sem prepričan, da je to del načrta in dogovora aktualnih koalicijskih partnerjev SDP, NiP, NS in HDZ iz Federacije s SNSD-jem iz Rs, s končnim ciljem, da HDZ in SNSD pomagata SDP-ju, NiP-u in NS-ju (Trojki) pri poskusu povrnitve verodostojnosti pri državljanih Federacije, ki so jim na prejšnjih volitvah dali priložnost. To igro so končno razumeli tudi nekateri opozicijski politiki iz Rs, pa tudi vsi državljani Federacije, ki poznajo postopke zamenjave ministrov v Svetu ministrov ter vlogo in način delovanja Doma narodov v državnem parlamentu.

Iz te perspektive se lahko že ugotovi žalostno dejstvo, da državljane Federacije, oziroma dela Federacije, kjer obstaja politični pluralizem, v Svetu ministrov predstavljajo Konaković, Forto in Helez, o vsakem od njih pa se lahko napiše knjiga, in to knjiga brez ene same afirmativne povedi o glavnih likih.

Bo se po vašem mnenju Trojka uspela upreti pritiskom Dragana Čovića glede sprememb volilnega zakona BiH?

Žilić: Če se ravnam po dejstvu, da se niso uspeli upreti niti eni želji Dragana Čovića, ne glede na to, kako pogubne so bile za BiH, potem lahko pričakujem, da bodo sprejeli tudi Čovićev model volilnega zakona, kar bi v končni fazi pomenilo vzpostavitev tretjega entiteta v teritorialni ureditvi BiH. Po Čovićevih diktatih, temu sem priča, so izbrali sodnika Ustavnega sodišča BiH, Upravni odbor Javnega RTV servisa, glavnega revizorja in namestnika glavnega revizorja, brez izstreljenega naboja v prenesenem pomenu, in samo zaradi svojih foteljev, so predali v Čovićeve in Dodikove roke finance, avtoceste, posredne davke, varnostne agencije. Jaz jih zaradi tega ne imenujem trojka, ampak trojanci. Edino, kar je ostalo, je volilni zakon in legitimno predstavljanje, in to po Čovićevi razlagi legitimnosti.

Kakšna je vaša napoved za preostalih 16 mesecev do splošnih volitev, ki bodo potekale oktobra 2026 - bomo "stopili na zeleno vejo" ali bomo ostali pri statusu quo?

Žilić: V nameri, da se obdržijo na oblasti, in to oblasti, kjer so na zvezni ravni vsiljeni z nečastnim postopkom visokega predstavnika in njegovo suspenzijo Ustave Federacije BiH za en dan, bo Trojka vodila kampanjo, da vse, kar so slabo naredili ali niso nikoli naredili, zaračunajo opoziciji, pravdajo to z nekimi preteklimi izgubljenimi časi, deloma pa bodo svojo odgovornost skozi zamenjavo tez nekoliko omilili svojim koalicijskim partnerjem HDZ-ju in SNSD-ju.

Na "zeleno vejo" lahko definitivno pridemo le pod pogojem, da državljani na volitvah 2026. leta spoznajo pomen navedene povedi iz knjige pokojnega profesorja Zgodića, ki sem jo izrekel na začetku intervjuja. V vsakem primeru, vsem nam želim srečo in boljšo oblast, alternativa pa obstaja. Ta alternativa se imenuje Demokratska fronta, ki svoje račune polaga izključno državljanom, ne pa Čoviću ali Dodiku in ne tujcem, ne pričakujoč, da nas, kot trojance, na silo pripeljejo na oblast.