Žilić: O BiH je treba odločati v njenih institucijah, kalkuliranje je enako izdaji

SARAJEVO, (Patria) - Poslanik DF -a v Parlamentu F BiH Hajrudin Žilić se je osvrnil na aktualna dogajanja v in okoli BiH. Po seji Sveta za varnost ZN, signalov, ki prihajajo iz EU in regije, Žilić meni, da je čas za streznitev in politični odziv brez kalkulacij vseh političnih subjektov, ki se zavzemajo za obstoj BiH. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti.

„Če ne bomo reagirali, bo mir ogrožen, Daytonski sporazum pa razveljavljen“, te besede sicer umirjenega nemškega politika Christiana Schmidta, namenjene Varnostnemu svetu ZN, so ostale na papirju, enako kot Inckovo pismo iz maja, poslano Bruslju, v katerem je, zahtevajoč sankcije za Dodika in še 10 uradnikov entitete RS, navedel, „da je prisiljen zahtevati sankcije, da bi branil BiH“.

Zadnji, zelo turbulenten teden je bosansko-hercegovskim politikom, pa tudi državljanom, ponudil vrsto streznitvenih sporočil, razrešil določene dileme in za vedno odpravil nekatere zablode.

Pojdimo po vrsti:

-  Križni obiski Beograda in Zagreba s strani Čovića in Dodika, se bodo kasneje izkazali, so bili v funkciji usklajevanja stališč in določanja skupnih smeri delovanja v zvezi z aktualnimi vprašanji v Bosni in Hercegovini. Ni težko sklepati, katera stran je zadolžena za lobiranje v Združenih narodih in pri „beograjskem zetu“, katera pa v Evropski uniji.

- Iz neuspelega poskusa shuttle diplomatije v zvezi z volilno reformo s strani Matthewa Palmerja in Angeline Eichhorst smo spoznali tri stvari. Prvič, Palmer je v svojem non-paperju (če je ta pristen, kar je zelo verjetno) dal vedeti, da ni „skoka v civilno BiH“! Ali lahko domnevamo, da je to stališče tudi ZDA? Nadalje, Palmer zagovarja nujnost volilne reforme zaradi „Dodikove kapitalizacije disfunkcionalnosti Federacije“, hkrati pa kot „izhodiščno bazo“ pogajanj mapira stranke, ki vprašanja volilne reforme ne povezujejo z vprašanji funkcionalnosti Federacije. Druga spoznanja, Eichhorst je s „naključnim“ prikazovanjem dela dokumenta bosansko-hercegovski javnosti dala vedeti, da Evropska unija sankcij ne obravnava kot možnost. Tretja spoznanja gredo v smer, da bosta Palmer in Eichhorst uporabljala znano prakso diplomatskih pogajanj na način pritiska na šibkejšo stran, dokler ne bo dosežen dogovor.

-   Na žalost smo oblikovali stališča in opredelili pričakovanja na podlagi, rekel bi, nerealnih želja in prizivanja s strani posameznih medijev in samooklicanih analitikov, utemeljenih na predlogih Bodeja Weberja, po katerih je izzive, usmerjene k varnosti in ozemeljski celovitosti BiH, kot tudi Dodikov avanturizem, mogoče preprečiti s povečanjem zmogljivosti odvračanja in razporeditvijo enot EUFOR in Nata v Brčkem. Pri tem smo tako Weber kot mi potisnili v ozadje dejstvo, da zahod pri reševanju kriz redko ali skoraj nikoli ne kombinira povečanja vojaške prisotnosti in diplomatskih prizadevanj.

-  Spoznali smo tudi, da je mednarodna skupnost v BiH končno opustila strategijo „korenčka in palice“, ko je ugotovila, da so bosansko-hercegovski politiki postali odporni na ta model „dresure“.

-  Postali smo zavedni, da imata Beograd in entiteta RS v pogojih polariziranih stališč zahoda in vzhoda glede vprašanj Bosne in Hercegovine posredno možnost veta v Varnostnem svetu Združenih narodov.

-  Način, kako je bila sprejeta Resolucija Varnostnega sveta, je še enkrat potrdil, da je, ne glede na moč argumentov, kompromis prevladujoč in edino možen način vodenja politike v pogojih nasprotujočih si stališč.

- S preprečitvijo Visokemu predstavniku, da predstavi svoje poročilo v Varnostnem svetu, ter z izbrisom delov Resolucije, v katerih se omenjata OHR in Visoki predstavnik, so ruski predstavniki na posreden način revitalizirali in uresničili nesprejeti predlog svoje Resolucije iz julija, s katero se je zahtevalo zaprtje OHR.

- Težko je oceniti prednost „žrtvovanja“ OHR v primerjavi s kakršno koli vojaško prisotnostjo v BiH. Ne glede na to, da gre za benigno vojaško formacijo EUFOR, so odločevalci verjetno preučili vrsto argumentov za in proti, povsem gotovo pa je ta odločitev podprta z možnostmi razpoložljivih zaščitnih mehanizmov. Povsem gotovo je, da stvari ne moremo gledati črno-belo in pri tem izgubljati iz vida zelo veliko število „odtenkov sive“.

- Še ena spoznanja nas napotujejo na nujnost ocene v smislu, ali bi morali biti zaskrbljeni in šteti za indikativno odločitev ruske „Sberbank“ o umiku s trga iz BiH in regije?

V teh pogojih je edina varna rešitev za Bosno in Hercegovino dovolj modra in dovolj odločna, državniško odgovorna bosansko-hercegovska politika. Kalkulantska politika je v teh pogojih enaka izdajalski politiki. Za začetek je nujno uskladiti skupno izjavo o načelih volilne reforme vseh probosanskih političnih strank, ki sodelujejo v delu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine. Večkratni pomen takega pristopa. Poleg doseganja soglasja o zelo pomembnem vprašanju je drugi enako pomemben benefit mapiranje institucij Bosne in Hercegovine kot edinega mesta pogajanj in sprejemanja odločitev v zvezi z Bosno in Hercegovino.