Obrtniki v Zenici: Krojači delajo bolje kot pred 30 leti, izdelovalci jufk skoraj izumrli

V mestih po Bosni in Hercegovini je bilo nekoč na stotine obrtniških delavnic, ki so bile živahen utrip države. Kovači so izdelovali orodja za delo, mizarji gospodinjske predmete, krojači in čevljarji oblačila in obutev za ljudi… Drugi so proizvajali hrano, tretji so skrbeli, da so njihove sosede obrite in ostrižene.

Z prihodom moderne dobe, ere tehnologije in velikih korporacij, so stari obrti skoraj izumrle.
BH. novinska agencija Patria predstavlja šest najstarejših obrtniških delavnic v Zenici. Nekatere od njih delujejo na meji donosnosti, druge, kot je krojaška delavnica Almirja in Asima Mujagića, pa imajo več dela kot prej.

Frizerski saloni

Edina prava moška frizerska delavnica v Zenici se nahaja v naselju Carina, na ulici Maršala Tita. Delavnico je ustanovil Veljko Milošević kmalu po drugi svetovni vojni. Pred 33 leti jo je od njega prevzel Rahmija Zukić, katerega delo so danes nadaljevali njegovi otroci.

- Delam od leta 1990, moja sestra Elvedina pa je začela štiri leta prej. To je klasična moška frizerska delavnica, kjer se moški lahko postrižejo in obrijejo. Naše delo je priznano kot stara obrt – pojasnjuje za agencijo Patria Muris Zukić. Dodaja, da njegova delavnica dela od 7. do 19. ure. Striženje stane 6, britje pa 4 KM. 

- Tukaj se ljudje počutijo prijetno, kot doma. Zato imamo stranke od sedmih do 77 let, obiskujejo pa nas tudi javne osebnosti, kot sta igralec Emir Hadžihafizbegović, Hazim Begagić, občasno pa se oglasi tudi bivši župan Zenice Omer Filipović. 

Steklarji

Najstarejša steklarska delavnica v Zenici je tista, v kateri dela steklar Haris Aličehić v Stari čaršiji. 
Delavnica, v kateri se je ta mojster učil obrti, ne obstaja več, bila je na mestu, kjer je zdaj veleblagovnica Bosanka, in je delovala od leta 1965 do 1978. Haris je v starem delu mesta začel delati leta 1989 in je tam še danes.

- Od leta 2000 je dela vse manj. Ljudje zdaj uporabljajo PVC stavbno pohištvo, pri katerem nimamo veliko posegov. Vendar se ne pritožujem, upam, da bo delavnico podedoval tudi moj sin – pravi Aličehić.

Izdelovalci jufk

Ena najstarejših obrtniških delavnic v Zenici se nahaja v Fakultetski ulici, in sicer delavnica za proizvodnjo jufk, kadaifa in kornetov. 

Lastnik delavnice Islam Selami pravi, da je v delavnici najprej delal njegov dedek Mislim Selami. Ni zanesljivih podatkov, kdaj je bila delavnica odprta, po njem jo je prevzel njegov oče Selam Selami, od leta 1968 pa jo je prevzel on.

Kadaif, jufke in kornete Islam dela iz moke, jajc in mleka. Pravi, da je po vojni dela vse manj.

- Največ dela imamo med bajramskimi prazniki. Včasih sem imel zaposlena dva delavca, zdaj pa delam sam – pravi Islam Selami.

Urarji

Najstarejšo urarsko delavnico v središču Zenice vodi Benjamin Gladan, odprl jo je njegov dedek Muhamed Gladan leta 1950. Benjamin pravi, da je eden redkih usposobljenih urarjev, s zanimivim poslom pa se ukvarja že od osnovne šole. Skupaj v delavnici z Benjaminom dela tudi njegov sin Dženan.

Benjamin pravi, da so včasih lahko živeli samo od servisiranja ur delavcem Železarne, ki je zaposlovala 25.000 ljudi, in vsi so bolj ali manj imeli ure. 

Benjaminov sin Dženan pojasnjuje, da mu je ta posel všeč. 

- Posel urarja je zanimiv, ker se nenehno uči nekaj novega. Obiskujemo seminarje, sledimo času. Obvladamo vse postopke glede mehanskih in elektronskih ur in to delo dobro opravljamo – pravi Dženan.

Krojači

Krojaško delavnico Almira in Asmira Mujagića v središču Zenice je odprl njun oče leta 1969. Sinova pojasnjujeta, da se je oče nekaj let učil obrti pri nekem krojaču, nato pa odprl lastno delavnico.

- Brat in jaz sva na voljo čaršiji. Dela je toliko, kolikor si človek želi. Na žalost, zelo malo mladih ljudi se danes želi ukvarjati s tem poslom, čeprav ga je zdaj več kot prej. Verjetno ljudje niso v situaciji, da bi kupovali novo, zato prinašajo k nam, da skrajšamo, zožamo in popravimo – pojasnjuje Almir.

Čevljarji

Eden najbolj znanih čevljarjev v Zenici je Salih Pašanbegović Pašan. S to obrtjo se ukvarja od leta 1965. Najprej samo honorarno, po izmenah v Železarni, pred približno dvajsetimi leti pa je to njegova glavna dejavnost.

- Čeprav imam 67 let, delam tudi po 12 ur na dan. Najpomembneje mi je, da imam naslednika, sina, ki bo, če Bog da, nadaljeval moje delo – pravi Salih.

Poleg popravila obutve se Salih ukvarja tudi s proizvodnjo ortopedskih čevljev, vložkov, plesnih čevljev. Cene v tej delavnici se niso spremenile od leta 1993, zato je tudi dobiček delavnice precej zmanjšan, vendar se mojster ne pritožuje.
Pravi, da sta mu največja konkurenca poceni čevlji iz Kitajske.