Zeničani so se spomnili žrtev Prijedora in belih trak: Na Pravni fakulteti priložnostni program, nato pa mimohod po mestu

(Patria) - Zeničani so se tudi letos spomnili žrtev Prijedora s priložnostnim programom na Pravni fakulteti v Zenici, nato pa s tradicionalnim mimohodom po mestnih ulicah in shodom pred osrednjim mestnim spomenikom "Kameni spavač", kjer so študenti, srednješolci in meščani obeležili 31. maj – Dan belih trak.

Ocene so, da je bilo v nepresojenem genocidu pregnanih več kot 50.000 državljanov tega mesta bošnjaške in hrvaške narodnosti, od katerih jih je 30.000 šlo skozi ali končalo življenje v taboriščih Keraterm, Omarska in Trnopolje, poroča 072.info

'Obeležujemo vse mednarodne zločine, ki so bili storjeni na območju Prijedora, vključno z zločinom genocida, zločinom proti človečnosti, vojnimi zločini … Kajti po vseh elementih, glede na pravne kvalifikacije mednarodnih zločinov; množične usmrtitve, likvidacije, koncentracijo koncentracijskih taborišč – omenjam Keraterm, Omarsko, Trnopolje pa tudi Manjačo; koncentracijo množičnih grobišč na tem območju – primarnih, sekundarnih in terciarnih, lahko ugotovimo tudi z znanstvenega vidika, da so izpolnjeni vsi elementi zločina genocida na tem, prijedorskem območju', je poudaril dekan Pravne fakultete v Zenici Enis Omerović.

Ne sme se, je dodal, pozabiti, da so mednarodni tožilci Haškega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki so v prvih obtožnicah vložili obtožnice tudi za zločin genocida v Prijedoru, ki je bil prostor največje koncentracije taborišč, v katerih so bili storjeni vsi mogoči zločini.

'To je dan, ko se spominjamo žrtev, vseh Prijedorčanov in Prijedorčank, vključno s 102 ubitimi otroki na območju Prijedora. Enaintrideseti maj je dan, ko se je začela sistematična in množična segregacija, zatiranje, označevanje, izključevanje pripadnikov Bošnjakov in Hrvatov iz skupnosti, v kateri so do takrat živeli', meni Omerović.

Spomnil je, da na Pravni fakulteti obstaja tudi spomenik, oziroma kamen, na katerem so napisali: Prijedor – 102 ubitih otrok. Kamen je, je dodal, poslikan tudi z odtisi otroških dlani v rdeči barvi. Zato se mora tudi akademska skupnost boriti za človeško dostojanstvo.

Golgota prebivalcev bošnjaške in hrvaške narodnosti tega mesta se je začela z ukazom štaba lokalnih srbskih oblasti konec maja 1992, ko so bili prisiljeni na svoje hiše obesiti bela rjuhe, na rokah pa nositi bele trakove – s čimer so bili dodatno ponižani in prikrajšani za kakršne koli človeške pravice, od tod tudi simbolika "bele trake", oziroma obeleževanje Dne belih trak.

Z razglasom na Radiu Prijedor, objavljenim 31. maja 1992, ki ga je prebral "novinar" Rade Mutić, so bili državljani tega mesta srbske narodnosti pozvani, naj se pridružijo "svoji vojski in policiji v lovu na te ekstremiste"