Žene predstavljajo petino sektorja varnosti in obrambe v BiH, vendar redko odločajo

(Patria) - V okviru pobude "Ženske in varnost? Seveda, povsem!", ki jo financira Evropska unija, je Center za varnostne študije (CSS) danes v Sarajevu uradno predstavil študijo "Položaj žensk v sektorju varnosti in obrambe v BiH".

Študija temelji na empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 25 institucij sektorja varnosti in obrambe z vseh ravni oblasti v BiH, kar jo uvršča med najobsežnejše prikaze te vrste v naši državi.

V sektorju varnosti in obrambe v BiH, od skupno 23.471 zaposlenih v 25 analiziranih institucijah, ženske predstavljajo le 21 % in so večinoma razporejene na administrativna delovna mesta.

Tri najštevilčnejše institucije so na državni ravni - to so Oborožene sile BiH (8.478 zaposlenih), Uprava za neposredno obdavčitev BiH (2.338) in Služba mejne policije BiH (2.029).

V omenjenih 25 institucijah znaša povprečna zasedenost sistematiziranih delovnih mest okoli 75 %, z znatnimi razlikami med institucijami. To kaže na potrebo po resnih sistemskih reformah na področju upravljanja s človeškimi viri, če se odločevalci v tej državi brigajo za varnostno funkcijo in s tem tudi za blaginjo vseh državljanov in državljank.

Analiza policijskega sektorja, ki je zajela 13 institucij s skupno 8.918 policisti, kaže, da so ženske v tem statusu zastopane z 11 %. Njihova zastopanost na vodstvenih policijskih položajih znaša le 4 %, medtem ko se največje število žensk nahaja v najnižjem policijskem činu - činu policistke.

Podobni trendi so zabeleženi tudi v Oboroženih silah BiH, kjer ženske predstavljajo 11 % vseh zaposlenih. Ko govorimo o statusu poklicnih vojaških oseb v Oboroženih silah BiH, od 7.895 njih, ženske predstavljajo 10 %. Njihovo sodelovanje na poveljniških in vodstvenih položajih znaša 6 %, največje število žensk pa se nahaja v najnižjem činu - vojakinje.

Opravljena raziskava poudarja potrebo po prehodu z deklarativne podpore enakosti spolov na konkretne in sistemske ukrepe.

Priporočila vključujejo izboljšanje rodno občutljivega upravljanja s človeškimi viri, uvedbo afirmativnih ukrepov pri zaposlovanju in napredovanju ter krepitev institucionalnega in parlamentarnega nadzora nad izvajanjem politik enakosti, je sporočil CSS.