Države, ki jih je prizadelo poplavljanje, bodo čutile solidarnost EU ne glede na status

Podpredsednik Sveta ministrov in zunanji minister Bosne in Hercegovine Zlatko Lagumdžija se je udeležil konference o Zahodnem Balkanu, ki poteka danes na Dunaju.

Lagumdžija se je na trilateralnem srečanju z zunanjima ministroma Republike Avstrije Sebastianom Kurzem in Republike Srbije Ivico Dačićem pogovarjal o razmerah v Bosni in Hercegovini in Srbiji po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele naši dve državi.

Minister Kurz je med srečanjem ministra Lagumdžijo in Dačića obvestil, da se je Vlada Avstrije odločila donirati milijon evrov nujne, interventne pomoči za Bosno in Hercegovino in Srbijo, z napovedjo, da bo Avstrija še naprej pomagala BiH in Srbiji z napovedanimi donatorskimi konferencami za pomoč pri sanaciji posledic poplav.

Lagumdžija se je z zunanjima ministroma držav regije udeležil delovnega srečanja, ki ga je organiziral evropski komisar za širitev Štefan Füle, med katerim so se pogovarjali o konkretnih dejavnostih pri uresničevanju novega pristopa Evropske komisije do držav Zahodnega Balkana, s poudarkom na sanaciji posledic katastrofalnih poplav, ki so prizadele BiH.

Ob tej priložnosti je komisar Füle poudaril, da bodo države, ki jih je prizadelo poplavljanje, obravnavane enako in bodo čutile evropsko solidarnost, ne glede na to, ali imajo status članice, kandidatke ali nobenega od teh dveh statusov, kot je v primeru BiH, je navedeno v sporočilu Ministrstva za zunanje zadeve BiH, poroča Patria.

Lagumdžija je povabil zunanjo ministrico Republike Italije Federico Mogherini, naj obišče Sarajevo, ko bo Italija prevzela predsedovanje Evropski uniji v začetku prihodnjega meseca. Sogovorniki so se strinjali, da mora biti BiH med italijanskim predsedovanjem v središču prioritet EU, tako zaradi prihajajočega procesa obnove in rekonstrukcije države po katastrofalnih poplavah, pri katerem se pričakuje vodilna vloga EU, kot tudi v luči aprilskih zaključkov Sveta za zunanje zadeve EU, skozi konkretne ekonomske in pravosodne reforme, pa tudi priprave na resne ustavne reforme.

V nagovoru udeležencem konference o Zahodnem Balkanu je Lagumdžija izrazil hvaležnost Evropski komisiji, sosednjim državam in vsem državam, ki pošiljajo pomoč poplavljenim območjem Bosne in Hercegovine. Najhujša izguba v poplavah so izgubljena človeška življenja, po podatkih Ministrstva za varnost BiH je umrlo 21 oseb, dve pa pogrešajo. Še vedno je ena četrtina BiH pod vodo, na območju, ki ga je zajelo poplavljanje, pa živi približno milijon ljudi.

- Solidarnost, ki je bila izkazana v tej težki naravni nesreči med državami v regiji, je treba izkoristiti kot veliko prelomnico, ki bi pospešila naša skupna prizadevanja v smeri pridružitve EU - je dejal Lagumdžija, poroča NAP.

Ponovno je bilo poudarjeno, da strokovnjaki EU, Svetovne banke in UNDP-ja delajo na ocenjevanju škod, nastalih v poplavah, po čemer bo sledila donatorska konferenca, saj BiH sama brez pomoči mednarodne skupnosti ne more sanirati ogromne škode, ki so jo poplave povzročile prebivalstvu, infrastrukturnim objektom, objektom javnega sektorja, gospodarskim subjektom....

- Potrditev Evropske komisije na srečanju v Solunu 9. maja 2014, da za države Zahodnega Balkana v naslednjem petletnem obdobju nameni dodatno milijardo evrov in v sodelovanju z drugimi finančnimi institucijami dodatnih deset milijard evrov za ekonomske in infrastrukturne projekte, je najboljši spodbuda regionalnemu sodelovanju. Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Bosno in Hercegovino, Srbijo in Hrvaško, sem prepričan, da bomo del teh sredstev Evropske komisije v prihodnjih petih letih porabili za regionalne projekte, tako za saniranje posledic poplav, kot tudi za preprečevanje naravnih nesreč, kot so poplave, suše, gozdni požari - je poudaril Lagumdžija.

Lagumdžija je poudaril, da je integracija v EU glavni prioritet Bosne in Hercegovine, članstvo v EU pa gonilna sila BiH za sprejemanje nujnih reform, da bi se približali temu cilju.

- Verjamem, da močnejše sile, ki nasprotujejo širitvi EU, kar smo imeli priložnost videti na volitvah v Evropski parlament prejšnji mesec, ne bodo vplivale na proces širitve, ki je bil jasno potrjen med vrhom v Solunu leta 2003 in ministrsko konferenco EU/Zahodni Balkan, ki je potekala v začetku maja letos v Solunu. Današnja konferenca je še ena potrditev tega stališča - je poudaril Lagumdžija in dodal, da širitev EU prinaša demokracijo, stabilnost in ekonomsko blaginjo, v luči nedavnih dogodkov v Vzhodni Evropi pa mora biti širitev prednostna naloga.

Lagumdžija je še enkrat ponovil, da se mora BiH ukvarjati s ključnimi ekonomskimi in socialnimi reformami, vladavino prava, bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Na drugem tiru so širše strukturne in ustavne reforme v smeri zagotavljanja bolj funkcionalne države, vključno z izvajanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi „Sejdić-Finci“, kar bi se moralo začeti po oktobrskih volitvah s polno vključenostjo ključnih akterjev mednarodne skupnosti, je navedeno v sporočilu, poroča NAP.