Zemaljski muzej praznuje 131. rojstni dan: Razstava Tri življenja Sarajevske hagade

SARAJEVO, (Patria) - Zemaljski muzej BiH danes obeležuje 131 let obstoja. Ustanovljen leta 1888, je Zemaljski muzej najstarejša sodobna kulturna in znanstvena ustanova zahodnega tipa v državi. Prva zamisel o ustanovitvi muzeja sega že v sredino 19. stoletja, ko je ozemlje Bosne in Hercegovine – kot Bosanski pašaluk – pripadalo Osmanskemu cesarstvu. Vendar pa je bila zamisel uresničena skoraj štiri desetletja kasneje z prihodom nove oblasti. Avstro-Ogrska je leta 1878 okupirala Bosanski pašaluk in prinesla nove politične in družbene cilje, običaje in vrednote. Ti so vključevali tudi promocijo znanosti skozi raziskovanje, akademski in institucionalni razvoj.

Kot ena še vedno neraziskanih dežel Balkana je Bosna in Hercegovina privabljala zanimanje mnogih znanstvenikov, zlasti tistih iz Avstro-Ogrske, pa tudi zanimanje pseudoznanstvenikov in lovcev na zaklade. To je že v prvih letih okupacije povzročilo odnašanje kulturnih spomenikov z območja Bosne in Hercegovine. Takšno stanje je pospešilo uresničitev zamisli o ustanovitvi muzeja: najprej je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo, nato pa 1. februarja 1888 še Zemaljski muzej. Zemaljska vlada je kot ustanoviteljica institucije za direktorja muzeja imenovala vladnega svetnika Kosto Hörmanna.

Prostor, v katerem je bil muzej prvotno nameščen – v takratnem središču mesta – je kmalu postal pretesen in neprimeren za zbirko, ki je rasla, zato se je leta 1909 začela gradnja novega muzejskega kompleksa s štirimi paviljoni in botaničnim vrtom, ki je bil dokončan in odprt leta 1913. Dolgo časa je bil to edini namensko zgrajen muzejski kompleks na območju nekdanje Jugoslavije. V njem je Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine nameščen še danes.

Sicer pa je bil Zemaljski muzej BiH zaradi neprevidnosti oblasti in nerešenega statusa zaprt od 4. oktobra 2012 do 16. septembra 2015. Od odprtja do danes je bila izboljšana ponudba za obiskovalce, obnovljen prostor, v katerem je shranjena Hagada, in zelo pogosto so organizirane razstave ter obiski učencev in turističnih skupin.

Ob 131. rojstnem dnevu Zemaljskega muzeja bo danes ob 15. uri ob podpori Unesca in Veleposlaništva ZDA odprta razstava Tri življenja Sarajevske hagade. Promocija nove izdaje Sarajevske hagade bo potekala isti dan ob 19. uri. Razstava osvetljuje in spremlja pot Sarajevske hagade od srednjeveškega Kraljestva Aragon, preko Italije do Sarajeva, kjer je bil rokopis konec 19. stoletja kupljen za Zemaljski muzej.

Izbrani listi Sarajevske hagade ter primerjalno gradivo, ki ga sestavljajo arhivsko gradivo, listi drugih srednjeveških rokopisov ter predmeti iz arheološke in herbarijske zbirke, nudijo vpogled v okoliščine in razloge nastanka tega enigmatičnega judovskega rokopisa. Razstavo dopolnjujejo minerali, iz katerih so izdelane barve, uporabljene za poslikavo srednjeveških rokopisov, ter dokumenti o potovanju Sarajevske hagade na Dunaj, kjer je bila prvič strokovno analizirana.

Razstava poudarja ne le umetniško in estetsko posebnost Sarajevske hagade, posebnosti, ki jo izdvajajo v številčno skromnem korpusu drugih srednjeveških sefardskih hagad, temveč tudi, v širšem smislu, njeno kulturno-zgodovinsko pomembnost in vlogo knjige v duhovnem življenju Judov na splošno.

Poseben segment razstave predstavljajo dosedanje izdaje Sarajevske hagade, vključno s prvo iz leta 1898 in zadnjo natisnjeno leta 2018, katere založnik je prvič samostojno Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine.

Avtorja razstave Tri življenja Sarajevske hagade sta dr. Aleksandra Bunčić in dr. Mirsad Sijarić.