Zaradi povišanja minimalne plače ugašeno delovno mesto za invalide v Tuzli

(Patria) - V podjetju „Intrag“ iz Tuzle, ki je bilo pred 11 leti ustanovljeno z namenom zaposlovanja invalidov, je od nekdanjih 12 delavcev danes ostalo le še dva. Večina je ponovno končala na seznamu brezposelnih, kljub zakonskim obveznostim pa solidarnost in empatija skorajda ne obstajata.

Edina zaposlena invalidka v tem trenutku je Ana Zec, ki je do pred nekaj meseci delala z ramo ob rami z desetimi sodelavci.

„To je krivda celotne družbe, od institucij, zakonov, državljanov, vseh nas,“ sporoča Ana.

„Intrag“ izdeluje vizitke, letake, brošure in spominke, vendar je povpraševanje skromno, povišanje minimalne plače pa je bilo preveliko breme. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo odpuščenih sedem delavcev, pomoči pa ni bilo na vidiku.

„Nihče se ni odzval, da bi rekel: dajte, poskusimo s svojim delom, kar mi proizvajamo, kupujmo od vas in poskusimo ohraniti to proizvodnjo,“ pojasnjuje direktor podjetja Anes Ćehović.

Stanje se je dodatno poslabšalo, ko je „Intrag“ iz Sklada za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov prejel obvestilo, da nima pravice do nadaljnjega sodelovanja v programih.

„Ko nas je ostalo pet, smo se poskušali prijaviti. Od Sklada smo dobili odgovor, da smo neupravičeno odpustili delavce in da se ne moremo prijaviti,“ pravi Ćehović.

Čeprav je javni razpis Sklada v teku, je „Intragu“ onemogočeno sodelovanje. Iz Sklada so za BHRT potrdili, da po njihovem Pravilniku težko ekonomsko stanje in pomanjkanje sredstev za delo nista opravičljiva razloga za prekinitev programa.

Oteževalno okoliščino predstavlja tudi dejstvo, da so javne institucije po zakonu obvezane, da 30 odstotkov javnih naročil materiala opravijo pri tovrstnih podjetjih. V praksi se ta določba redko spoštuje, čeprav bi prav ta lahko rešila delovna mesta invalidov.

„Tisti, ki imajo veliko več možnosti zaposliti invalide, pri čemer mislim na javne institucije, državo kot največjega delodajalca, ne le da ne zaposlujejo invalidov, ampak najpogosteje ne plačujejo tistih obveznosti v primeru, da jih ne zaposlujejo,“ poudarja predsednik Informacijskega centra za invalide „Lotos“ iz Tuzle Suvad Zahirović.

Primer „Intraga“ kaže, kako sta pomanjkanje solidarnosti in empatije v družbi močnejša od zakonskih rešitev. Deset invalidov je ostalo brez dela in pravice do dostojnega življenja, medtem ko institucije – kljub zakonski obveznosti – niso storile ničesar, da bi to preprečile.

Stanje v Intragu priča o pomanjkanju empatije in solidarnosti v vseh sferah družbe. Bodo odločevalci tudi tokrat padli na izpitu?