Zaradi netransparentnih javnih naročil nekatere IT družbe v BiH poslujejo bolje kot Microsoft

SARAJevo, (Patria) - Ivana Korajlić iz Transparency International je med predstavitvijo „Monitoringa izvajanja strategije za boj proti korupciji v Bosni in Hercegovini za obdobje 2015. - 2019“ dejala, da v BiH obstaja statistični napredek v primerjavi s prejšnjimi strategijami za boj proti korupciji, vendar pa manjkajo bistveni zakoni, ki so povezani z izboljšanjem protikorupcijskega delovanja v državi.

Centri civilnih iniciativ že več let opozarjajo, da je v Bosni in Hercegovini največ korupcije pri javnih naročilih.

„Na vprašanje, kje je najbolj prisotna, raziskave, tako domače kot tuje, pa tudi vsakodnevna percepcija državljanov, dejansko kažejo, da je največ korupcije tam, kjer je največ moči, oziroma kjer je največ denarja.“

Glede na podatke CCI, od milijarde evrov, se skoraj dve tretjini nanaša na vrednost razpisov, ki se izbirajo v postopku javnega nadmetanja, medtem ko se skoraj ena tretjina, po neuradnih ocenah, nanaša na postopke neposrednih pogodb in podobno, ki nimajo enake ravni transparentnosti, je marca 2016 objavila Al Jazeera .

Ogromen del denarja iz javnih podjetij se izvlači, med drugim, tudi skozi sumljiva naročila različnih programskih oprem za ta podjetja. Programske opreme so pogosto plačane tudi večkrat dražje od njihove realne vrednosti, medtem ko se javni denar dodatno izčrpava skozi vzdrževanje teh programskih oprem, kar je področje, še posebej nagnjeno k manipulaciji.

V bazi Centra za raziskovalno novinarstvo med 50 podjetji, ki so od leta 2011 do 2015 prejela največ denarja pri javnih naročilih za blago, storitve in dela, je najmanj pet podjetij s področja IT, kot je podjetje Lanaco iz Banja Luke, ki je od leta 2011 do 2015 dobilo 81 pogodb pri državnih institucijah ali podjetjih, v skupni vrednosti blizu 40 milijonov KM.

Tam je tudi zagrebško podjetje b4b, ki je za 24 pogodb v štirih letih dobilo več kot 16 milijonov KM. Denar je večinoma dobilo od Elektroprivrede BiH in Elektroprivrede HZ HB, in sicer za naročilo in vzdrževanje programske opreme, znane kot SAP.

V bazi Centra za raziskovalno novinarstvo se nahaja tudi zasebno IT podjetje BS Telecom, ki je od leta 2011 do 2015 dobilo 24 pogodb v šestih javnih podjetjih v skupni vrednosti 32 milijonov KM. To podjetje je največ poslov dobilo v BH Telecomu in Elektroprivredi BiH.

Slobodna Bosna piše, da je BS Telecom zasebno informacijsko podjetje, ustanovljeno kot sarajevska hčerinska družba podjetja Strom iz Prage, čigar lastniki so bližnji prijatelji nekdanjega vodje SDP-ja Zlatka Lagumdžije, kar lahko pojasni nagli porast prihodkov tega podjetja, ki ima okoli 40 zaposlenih.

Po poslovnih poročilih tega podjetja, ki so jih pokazali na vpogled Patriji, je BS Telecom od leta 2008 do 2011 prijavil prihodek v višini 8,9 milijona KM. Od leta 2012 do 2014 je prijavljeni prihodek tega podjetja doživel nagel skok in znaša 62 milijonov KM, vse zahvaljujoč pogodbam z javnimi podjetji. Za isto obdobje so odhodki za plače v tem podjetju padli z okoli 800.000 KM na okoli 570.000 KM.

Donos na lastniški kapital v BS Telecomu znaša 514 odstotkov, še piše v poslovnih poročilih tega podjetja. Za primerjavo, glede na podatke, dostopne na spletni strani Microsofta, je to svetovno podjetje prijavilo donos na lastniški kapital, ki ni presegel 32 odstotkov.

Na problem javnih naročil v BiH so nedavno opozorili tudi iz Sklada odprta družba BiH. Ekipe nadzornikov, ki jih sestavljajo Sklad odprta družba BiH, Razvojna agencija Eda Banja Luka, Transparency International BiH, Center za raziskovalno novinarstvo BiH in UG „Tender“ Banja Luka, so v obdobju od aprila do septembra letos izvajale nadzor nad 173 pogodbenimi organi, spremljale so 1.566 aktualnih postopkov javnih naročil. Postopek nadzora je obsegal vse ravni oblasti v BiH. Rezultati nadzora transparentnosti pogodbenih organov so pokazali, da aprila letos 43 odstotkov pogodbenih organov na svoji spletni strani ni imelo zakonsko obveznega načrta javnih naročil, opažene pa so bile tudi druge pomanjkljivosti.