Zaradi 'Herceg-Bosne' kupci ne morejo prevzeti svojih apartmajev...

Dotrajano delavsko letovišče na jadranski obali v Neumu, ki ga je zgradil nekdanji gospodarski velikan „Feroelektro”, je že vrsto let privabljalo vlagatelje zaradi svoje privlačne lokacije. Gradnja hotela na tem mestu je bila načrtovana tako s strani občine Neum kot tega podjetja, vendar so apartmaje, ki jih od mestne plaže loči le ulica, leta 2021 kupilo 19 državljanov Bosne in Hercegovine.

Kupci so 30 nepremičnin na dražbi na Okrožnem sodišču v Čapljini plačali več kot tri milijone KM. Upali so na zaslužek z oddajanjem med turistično sezono, namesto tega pa jih je čakala dolgoletna bitka z Občino Neum glede lastništva dragocenih nepremičnin. Občina jim ne dovoli, da bi jih uporabljali, plačali davek in se vknjižili kot njihovi lastniki.

„Če sem v nekaj vložil denar, želim ta denar dobiti nazaj. Želim plačati davek, želim vse pošteno,” pravi Fadil Spahić iz Sarajeva, eden od sedmih kupcev, ki so govorili z novinarji Centra za raziskovalno novinarstvo (CIN).

Vendar pa Dragan Jurković, župan tega primorskega mesta, prodajo letovišča izpodbija in trdi, da je na podlagi predpisov Hrvaške republike Herceg-Bosne (HRHB) lastnik gostinsko-turistično podjetje „Odmaralište Neum”, ustanovljeno leta 1994. Po drugi strani pa podjetje „Feroelektro” velja za lastnika nepremičnine.

Novinarji CIN-a razkrivajo, da lastninske pravice nad objektom nimata ne eni ne drugi, temveč Federacija BiH. Ob prijavi premoženja v postopku privatizacije je bil „Feroelektro” dolžan izpisati ta objekt iz podjetja, medtem ko „Odmaralište Neum” ni izpolnilo zakonskih pogojev za vpis lastništva. Letovišče bi tako, v skladu z zakoni s področja privatizacije, moralo postati državno.

Zvezne oblasti so po koncu vojne prepustile Uradu visokega predstavnika za BiH (OHR), da se izjasni glede vprašanja dvojno izkazanega premoženja v podjetjih, česar OHR nikoli ni storil. Zato je „Feroelektro” d.d. Sarajevo neupravičeno ostalo vpisano v zemljiške knjige kot lastnik letovišča. To je bil temelj, da se je Okrožno sodišče v Čapljini na pobudo delavcev lotilo prodaje nepremičnin za poplačilo plač in prispevkov, ki jim jih je to podjetje dolžno.

Vlasti v FBiH niso storile ničesar za rešitev nastalega problema, pristojni minister za trgovino Amir Hasičević pa je novinarjem dejal, da je nastala situacija v Neumu „totalni kaos”. „Vprašanje je, ali je bil zakonski temelj. Če nekaj ni last Feroelektra, kako se je lahko nekdo sploh poplačal iz tega na ime obveznosti Feroelektra?”

Vendar pa kupce zanima le, kako pridobiti lastništvo nad nepremičninami, ki jim jih je sodišče prodalo.

„Ta Herceg-Bosna, to mene ne zanima. Jaz sem v Bosni in Hercegovini. Mene zanima tisto, kar sem kupil,” je dejal kupec Spahić.

Bitka za delavske kvadrate

Nasproti mestne plaže v Neumu je večnadstropna stavba z več deset apartmaji od leta 1969 v lasti nekdaj uspešnega državnega podjetja „Feroelektro” d.d. Sarajevo, ki se je ukvarjalo z notranjo in zunanjo trgovino.

„Mi smo do nedavnega imeli 35 apartmajev, štiri poslovne prostore in 2.000 kvadratov gradbenega zemljišča, ki je po regulacijskem načrtu predvideno za hotel,” pravi Mirsad Jašarević, nekdanji vršilec dolžnosti direktorja „Feroelektra”.

Zgodba o investiranju je propadla zaradi dolgov podjetja do nekdanjih delavcev in zato je letovišče leta 2021 končalo na sodni prodaji. Vendar pa se bo izkazalo, da ta prodaja ni le v škodo delavcev, ampak tudi novih kupcev letovišča in države.

Bitka za delavske kvadrate v Neumu poteka že od 90. let. Letovišče je takrat poskušalo prevzeti gostinsko-turistično podjetje „Odmaralište Neum”. To podjetje je sredi 90. let ustanovila skupina delavcev „Feroelektra” iz Hercegovine, ki so zaradi vojnih dogodkov izgubili stik z matičnim podjetjem v Sarajevu. Novo podjetje so oblikovali na podlagi Uredbe o začasnem organiziranju poslovanja gospodarskih subjektov in organizacijskih oblik pravnih oseb na območju HRHB-ja.

„Torej, ko je bilo podjetje registrirano, so veljali ti zakoni,” je dejal župan Neuma Jurković.

Ta uredba je omogočila zaposlenim, da ustanovijo nove družbe, ki bodo prevzele premoženje matičnih podjetij na območju takratne Herceg-Bosne. Noben drug predpis ni predvideval takšnega odvzema premoženja.

„Pravni temelj je bilo vojno stanje,” je dejal Fikret Talić, pomočnik direktorja za prodajo v Agenciji za privatizacijo FBiH.

Tako je „Odmaralište Neum” v svoj ustanovni kapital vključilo nepremičnino, vendar v zemljiških knjigah niso vpisali lastništva.

Več kot 60 odstotkov premoženja „Feroelektra” je v državni lasti, medtem ko je okoli 39 odstotkov premoženja zasebni kapital podjetja. Podjetje „Stanić Invest” je leta 2004 s Agencijo za privatizacijo FBiH podpisalo pogodbo o nakupu in prodaji državnega kapitala. Takrat je vplačalo dva milijona mark in se zavezalo, da bo v roku treh let vložilo 22,5 milijona mark v podjetje.

V letih po tem je sledila pravna bitka. Agencija je tožila „Stanić Invest” zaradi neupoštevanja pogodbene obveznosti in leta 2012 dobila prvostopenjsko sodbo, na podlagi katere je razveljavila privatizacijsko pogodbo. Podjetje se je odzvalo s protitožbo za razveljavitev privatizacije in na koncu je leta 2019 zmagalo, ko je Vrhovno sodišče FBiH naložilo Agenciji za privatizacijo, da „Stanić Investu” izplača 3,6 milijona mark odškodnine za propadlo privatizacijo „Feroelektra”.

„To podjetje niti ni živelo niti delalo, nihče ni izvajal sprememb v zemljiških knjigah. Seveda, ni imelo niti osnove, dokler se vse ni uskladilo z zakonom,” pravi Talić.

Uredba je v povojnih letih prenehala veljati, z ukinitvijo Herceg-Bosne in oblikovanjem Federacije BiH pa bi se moralo podjetje ponovno registrirati v skladu z Zakonom o registraciji poslovnih subjektov v FBiH, vpisati kapital in imenovati vodstvo – česar se ni zgodilo.

Danes pristojno Okrožno sodišče v Mostarju potrjuje za CIN: „Pri tej družbi je bil le vpis ustanovitve.”

Ko je Agencija za privatizacijo v FBiH leta 2000 odobrila program privatizacije in začetni bilanc „Feroelektra“ d.d. Sarajevo, je bilo iz premoženja podjetja izključeno letovišče v Neumu. To je pomenilo, da objekt ni bil predmet privatizacije in da ne more biti last „Feroelektra”.

„Bili smo v situaciji, da imate premoženje v poslovnih knjigah v dveh podjetjih. Da bi bil sprejet začetni bilanc „Feroelektra”, bi bilo treba to premoženje izpisati, da ne bi bilo na dveh mestih, ker ga ne morete dvakrat privatizirati,” je pojasnil Talić.

Vlada FBiH takrat ni našla rešitve in je ta problem prepustila OHR-ju, ki se nikoli ni oglasil. Prav tako OHR ni odgovoril na vprašanja novinarjev CIN-a.

Po Zakonu o začetnem bilancu bi letovišče v Neumu moralo postati last Federacije. Zvezni minister za trgovino Amir Hasičević pravi, da je napaka oblasti, da niso prevzele te nepremičnine: „Preprosto so opustile ukrepe, ki so bili zakonsko obvezni.”

Hasičević dodaja, da zaradi tega dvomi v zakonitost izvršilnega postopka in prodaje apartmajev v Neumu pred Okrožnim sodiščem v Čapljini, ki ga bo, kot pravi, moral nekdo „razčistiti”.

Minister Amir Hasičević pravi, da se oblasti niso niti ukvarjale z lastništvom letovišča v Neumu.

Mestno javno pravobranilstvo Stolac, ki zastopa Občino Neum, je sodišču ugovarjalo prodajo nepremičnin, vendar je sodišče ta ugovor zavrnilo.

„Ta del premoženja ni bil privatiziran niti ga je bilo mogoče dalje etažirati in vpisati kot lastnina „Feroelektra” Sarajevo,” so novinarjem povedali iz Pravobranilstva.

Sodišče v Čapljini se pri prodaji nepremičnin ni ukvarjalo s problematiko privatizacije in zaščito državnega premoženja na podlagi zakonov s tega področja, temveč se je opiralo na podatke iz zemljiških knjig.

„Z vpogledom v Zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da predmetne nepremičnine niso bile vpisane kot lastnina podjetja UTP „Odmaralište Neum”,” so povedali s sodišča, kar kaže tudi dokumentacija podjetja od leta 1969 do 1994. Sodnica Dubravka Soče, ki je vodila izvršilni postopek, ni želela govoriti z novinarji.

Prav tako za Jašarevića, nekdanjega vršilca dolžnosti direktorja podjetja, prodaja in lastništvo letovišča za „Feroelektro” nista sporna: „Pa, obstaja sodišče, ne bomo se igrali države. Sodišče, ko proda nepremičnino, sodišče jamči prodajo te nepremičnine.”

Iz Vlade FBiH in Agencije za privatizacijo FBiH niso pojasnili za CIN, zakaj letovišče ni bilo vpisano kot lastnina Federacije.

„Težko je tukaj zdaj določiti krivca, ker je nekdo, ki bi moral opraviti določena dejanja, to opustil in jih ni pravočasno opravil, nekdo drug pa je to izkoristil,” je zaključil Fikret Talić.

Brez davka, brez papirjev

Z prodajo nepremičnin v Neumu naj bi „Feroelektro” poplačal neizplačane plače in prispevke za 87 nekdanjih delavcev. Od treh milijonov KM od prodaje nepremičnin naj bi delavcem izplačali okoli 2,6 milijona KM.

„Potem so vsi svojatali Neum, vsi so poskušali preprečiti. No, upam, da bomo končno od tega Neuma imeli nekaj koristi mi, delavci,” je rekla Ediba Hamamdžić iz Sarajeva, nekdanja delavka „Feroelektra”.

„To so naredili naši očetje. To so naredili delavci „Feroelektra”, ki jih je država dolžna izplačati, njihove pokojnine, plače pošteno zaslužene,” je dejal Fadil Spahić, ki je kupil štiri nepremičnine za več kot 330.000 KM.

Fadil Spahić iz Sarajeva je eden od kupcev, ki je nepremičnine plačal takoj po končani dražbi leta 2021 (Foto: CIN)Fadil Spahić iz Sarajeva je eden od kupcev, ki je nepremičnine plačal takoj po končani dražbi leta 2021 (Foto: CIN)
Na prodajo je bilo ponujenih 35 apartmajev od 40 do 50 kvadratnih metrov, trije poslovni prostori, tri zemljišča in garaža. Ker so zaupali sodišču in niso preverjali lastništva nepremičnin, se je veliko kupcev odzvalo dražbi.

Eden izmed njih je Fahrudin Kadušić iz Tešnja, ki je preko svojih podjetij plačal več kot pol milijona mark za pet nepremičnin v Neumu: „Za nas je sodišče legitimno. Ko prodaja, nas sodišče uvede v lastništvo in tu je konec.”

Sodišče je na koncu prodalo 30 nepremičnin. Nekateri kupci so apartmaje s 40 kvadratnimi metri dobili za 40.000 KM, medtem ko so drugi za enake apartmaje plačali med 150.000 in 180.000 KM. Vendar pa se denar od prodaje nahaja na računu sodišča in še ni izplačan prikrajšanim delavcem.

„Sama ta prodaja ni prinesla nič dobrega delavcem,” pravi župan Jurković.

Vsi kupci so prejeli pravnomočne sodne sklepe, s katerimi so jim bile dodeljene nepremičnine v Neumu. Vendar pa so za vpis lastništva v zemljiške knjige morali plačati davek. Da bi davčna izpostava Neum kupcem obračunala davek, je morala najprej občinska komisija oceniti vrednost kupljenih nepremičnin. Občina je to preprečila.

„Mi smo s sklepom na Občinskem svetu praktično zvezali roke komisiji za oceno, da ne more iti v oceno samih teh objektov,” priznava župan Jurković in dodaja, da so to storili, da bi preprečili morebitno prodajo nepremičnin.

Kupci so se pritožili Zveznemu ministrstvu za finance in Davčni upravi FBiH, ker jim je bilo preprečeno plačilo davka, vendar v teh institucijah niso ukrepali. Zvezni minister za finance Toni Kraljević ni hotel govoriti z novinarji. Iz Davčne uprave FBiH so za CIN odgovorili, da osnovo za obračun davka določa Komisija Občine Neum in da bi bil vsak drugačen ukrep kršitev Zakona o prometu z nepremičninami Herceško-neretvanskega kantona (HNK).

Župan Jurković prav tako trdi, da je sodišče v Čapljini kršilo Regulacijski načrt Center I Neum, ker je etažiralo objekt brez potrdila občinske Službe za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje, s čimer je letovišče dobilo več lastnikov in ga ni bilo mogoče prodati kot celoto za potrebe gradnje hotela.

Novinarji razkrivajo, da takšno potrdilo dejansko obstaja. Občina Neum je odredila etažiranje objekta februarja 2018. z izdelavo Elaborata o etažiranju, ki je bil posredovan pristojnemu zemljiškoknjižnemu uradu Okrožnega sodišča v Čapljini.

Vendar pa je Občina, čeprav je odobrila, poskušala ustaviti etažiranje z obrazložitvijo, da ta objekt ni načrtovan za kolektivno bivanje, temveč za gradnjo hotela. Pristojna Zvezna uprava za geodetske in nepremičninsko-pravne zadeve je sodišču sporočila, da preklic etažiranja ni mogoč, ker zahtevek Občine ni skladen z zakonom, kar je sodišče upoštevalo.

Večina lastnikov je nepremičnine kupila z namenom oddajanja in ustvarjanja dobička. Po Regulacijskem načrtu je letovišče „Feroelektro” objekt turistične namembnosti.

„Želim tam zaslužiti. (…) Ne morem oddajati apartmajev, ker so se postavili nad sodišče,” se pritožuje Fadil Spahić.

Boj z inšpekcijo

Kupljeni apartmaji so bili dotrajani in neprimerni, zato bi jih bilo treba obnoviti, vendar je inšpekcija to onemogočala, ker je za župana nesprejemljivo „delo v kompleksu, ki nima lastnika”.

Zato je Služba za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje Občine Neum takoj po sodni prodaji z rumeno trako označila letovišče. Kupcem je bilo prepovedano renoviranje in adaptacija apartmajev brez dovoljenja Občine, gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije.

„Niso nam dovolili beliti. Zakaj? Ne dovolijo vam postaviti keramičnih ploščic v vašem stanovanju,” pravi kupec Šemso Mujezin iz Vogošće.

Neđad Mujanović dodaja: „Vi notri nekaj delate, nekdo pa vam samo vdre v vrata. Pisno nikoli niso pokazali nobenega naloga.”

Vodja občinske službe Goran Menalo pravi, da njihovi inšpektorji sicer „ne hodijo z nalogi, ampak po uradni dolžnosti”. „Seveda, če vidijo, da se nekje odvijajo dela, bodo potrkali in vstopili.”

Občina Neum je preko Mestnega javnega pravobranilstva tožila „Feroelektro” zaradi izpodbijanja etažiranja, medtem ko je Županijsko javno pravobranilstvo HNK sprožilo tožbo za ugotovitev lastništva nad letoviščem v Neumu. Oba postopka sta v teku.

„Ko ima občina tako velik interes, zakaj ni vzela vsega skupaj?! Navadili so se jemati zastonj od države: te objekte, morje, obalo, parkirišča,” je dejal kupec Šemso Mujezin.

Kupci ne izpodbijajo novih sodnih postopkov, skozi katere se bo dokazovalo stvarno lastništvo nad objektom, vendar s tem, ko so kupili nepremičnine od sodišča in z pravnomočnimi sodbami, apartmaje štejejo za svoje lastništvo.

Na večkrat ponovljeno vprašanje o neizvajanju sodnih odločb je župan Jurković novinarjem dejal: „Odločbe sodišča kot take ne smatramo, da je ne spoštujemo.”

„Ne počutim se dobro. Tega nisem kupil na tržnici. Kupili ste nekaj, ne morete tega prenesti. Kupili ste nekaj, ni vaše,” je zaključil kupec Muhamed Avdić iz Živinica.