Zakaj Krog 99 poziva k protestom: Strah novega svetovnega reda kroži nad Bosno!

Za NAP piše: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsedništva Kroga 99

Pohladnovojni red, tisti, ki je Republiko Bosno in Hercegovino preoblikoval skozi Daytonski mirovni sporazum, vključno z Uradom visokega predstavnika z Bonnskimi pooblastili, je danes v fazi prevpraševanja. Kar se v globalni politiki pogovorno imenuje 'novi svetovni red', je v praksi pravzaprav proces razpadanja starega konsenza in nastajanja novega, multipolarnega sveta. Vojna v Ukrajini, redefiniranje čezatlantskih odnosov, vzpon novih centrov moči, kriza evropske varnostne arhitekture in energetska vprašanja puščajo močan pečat tudi na Zahodnem Balkanu.

V tem preurejanju postaja Bosna in Hercegovina točka preloma. To ni prvič, razlika je le v instrumentih. Nekoč so meje risale vojske, danes pa politične blokade, energetske odvisnosti, lobiranja, medijske operacije, pravne manipulacije in proizvodnja trajne institucionalne nestabilnosti. To se še posebej jasno kaže zaradi nepopolnega ustavnega modela, zunanjih političnih vplivov in premalo konsolidiranih državnih institucij.

Ameriška sprememba paradigme in opuščanje liberalne demokracije

Ena ključnih sprememb, ki oblikuje današnji geopolitični kontekst, je preobrazba ameriške zunanje politike. Sistem, ki temelji na vrednotah liberalne demokracije in človekovih pravic, včasih pa tudi 'izvozu demokracije', je zamenjal model transakcijskih politik in pragmatičnega geopolitičnega realizma. Že na inavguraciji za svoj drugi mandat je Trump napovedal konec ere liberalne demokracije, ob hkratnem izstopu ZDA iz več deset multilateralnih organizacij.

V nepredvidljivem novem okviru in pomanjkanju politične konsistentnosti se fokus v Bosni in Hercegovini ne osredotoča več na 'demokratično konsolidacijo', temveč na gradnjo širšega investicijskega, varnostnega in energetskega mozaika. Posledica tega je zelo konkretna: prostor za notranje politične destrukcije raste.

Prve konture novega reda: Plin kot prvo področje delitve države

Energenti in koridorji za njihov transport postajajo osnova za risanje nove geopolitične karte. Na eni strani ZDA nadaljujejo s strategijo plasiranja LNG plina v Evropo, kar Zahodni Balkan spreminja v potencialno novo tržišče in tranzitni prostor. Na drugi strani Rusija kljub sankcijam in geopolitičnemu pritisku še vedno poskuša ohraniti ali redefinirati svoj energetski vpliv skozi različne infrastrukturne projekte.

Primer 'projekta' Južna plinska interkonekcija kaže, da se Bosno in Hercegovino v tem kontekstu skoraj nič ne vpraša. Plinovodne smeri, ki postajajo instrument političnega vpliva, rušijo vse pred seboj: zakone, javna podjetja, energetske strategije, ustave... Če je treba, se lahko tudi ozemlje BiH (skrito pod evfemizmom 'državna lastnina') pospešeno razdeli med entiteti, samo da LNG steče ... Hkrati so iz entitete RS, Republike Srbije in Ruske federacije začele pravne postopke za gradnjo nove vzhodne interkonekcije (Zvornik – Bosanski Novi), ob dobesedno nikakršni reakciji EU in ZDA. Zgodba o 'zmanjšanju ruskega vpliva' je izostala. Konture novega reda se torej že odražajo na področju energetike, zahodni LNG za FBIH, vzhodni, ruski plin pa za RS. Države ni nikjer, čeprav obstaja ustavna podlaga, da bi morale biti javne korporacije tega tipa na ravni države.

S tem se notranje politične delitve še dodatno poglabljajo, saj se energetske smeri razlagajo tudi skozi etno-politične in zunanjepolitične lojalnosti.

Visoki predstavnik, Bonnska pooblastila, državna lastnina

V novem kontekstu poseben pomen dobivata institucija Visokega predstavnika (OHR) in njegova pooblastila. Bonnska pooblastila, ki so nastala kot instrument stabilizacije po vojni, so danes hkrati rezervni steber ohranjanja funkcionalnosti države. Njihova uporaba v situacijah blokad in institucionalnih kriz ni politični intervencionizem, temveč mehanizem ohranjanja miru.

Zagovorniki zaprtja OHR, njegove preselitve iz Sarajeva ali zmanjšanja pooblastil visokega predstavnika se pravzaprav igrajo z mirom. Hkrati imajo v rokah instrumente blokade, s katerimi so že skoraj paralizirali državo. Prav takšne politike so smisel in razlog, da OHR z Bonnnskimi pooblastili še mora obstajati.

Še posebej občutljivo je izdelano 'vprašanje' državne lastnine, s katerega napačno rešitvijo se poskuša ustvariti podlago za prihodnjo konfiguracijo (delitev) države. Nadzor nad zemljišči, gozdovi, vodnimi viri in infrastrukturo je področje državne suverenosti. Lastnina je nedvomno državna, pravo 'vprašanje' pa je pravzaprav blokada sprejemanja ustreznega zakona o razpolaganju in uporabi državne lastnine. Vsak poskus fragmentacije ali entitetnega prisvajanja državne lastnine (ozemlja) odpira prostor za de facto razgradnjo enotnega suverenega okvira. Nobene investicije, ne glede na to, od kod prihajajo in koliko znašajo, ne morejo biti razlog, da se vsili protiustavni zakon o državni lastnini, tisti, ki ne bi spoštoval odločb Ustavnega sodišča BiH, Sporazuma o nasledstvu in ustavne kontinuitete Republike Bosne in Hercegovine.

Državna suverenost ali mreža tujih cevovodov?

Bosna in Hercegovina opravlja nekakšen preizkus: kako daleč lahko seže kombinacija šibkega zahodnega konsenza, energetskih interesov in notranjih etno-političnih blokad, ne da bi država formalno ostala funkcionalna. Težava je v tem, da se 'funkcionalnost' in demokracija vse bolj merita z minimalnim ohranjanjem miru (stabilokracija), vse manj pa z dejansko krepitvijo institucij, človekovimi pravicami in napredkom na evropski poti.

Bosna in Hercegovina je suverena država, integrirana v globalni red, vendar je dejanska sposobnost samostojnega odločanja o ključnih političnih, energetskih in institucionalnih vprašanjih vse bolj predmet zunanjih pritiskov in notranjih omejitev. Država ponovno postaja prostor, prek katerega se rešujejo tuja razmerja moči.

Novi visoki predstavnik bo pod pritiskom dveh politik. Prva je agilna, nepredvidljiva, nestrpna, brezobzirna in podkupljiva politika ustvarjanja 'novega reda' (od tod veliko zanimanje ZDA za personalno rešitev). Druga je inertna in razdrobljena politika EU integracij in izpolnjevanja nedokončane agende 5+2. Danes ima ta prva, borzna in netransparentna politika pobudo in je v ospredju, pri tem pa ne ponuja jasne vizije prihodnosti Bosne in Hercegovine. Negotovost, v kateri se nahaja prihodnost države, je več kot dovolj za izhod na proteste.