Pogovori med Iranom in ZDA zaključeni: Teheran zavrača omejitve svojega raketnega programa

(Patria) - Pogovori med Združenimi državami Amerike in Iranom o iranskem jedrskem programu so zaključeni.

Spor glede tem pogovorov, še posebej razlike v stališčih glede iranskega raketnega arzenala, nakazujejo, da bo napredek težko dosegljiv.

Čeprav sta obe strani sporočili, da obstaja dobra volja za nadaljevanje pogovorov, je Teheran nedvoumno zavrnil možnost pogajanj o lastnih obrambnih sposobnostih, vključno z raketami in njihovim dosegom.

Washington in Teheran se pred začetkom pogajanj nista strinjala o ničemer – od lokacije do parametrov pogajanj. Prvotno dogovorjeni v Turčiji, so se na koncu odvijali v glavnem mestu sultanata Oman – Muscatu.

Medtem ko so ZDA vztrajale pri razširitvi tem in na iranske balistične projektile, podpori oboroženim skupinam, kot sta Hezbolah v Libanonu in Huti v Jemnu, ter "ravnanju z lastnim ljudstvom", so bili iranski pogajalci po večdnevnih ugibanjih zadovoljni, da se bo vsaj na začetku razpravljalo le o jedrskem sporu.

- Če bo nasprotna stran nadaljevala s pogovori in z enakim pristopom k reševanju problemov – mislim, da lahko dosežemo okvir za nove pogovore. Ne želim dajati nobenih ocen današnjega srečanja, mislim pa, da je bil dober začetek in da daje upanje za nove pogovore – je dejal iranski zunanji minister Abbas Araghchi.

Prve pogovore po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske cilje je vodil omanski zunanji minister Badr al-Busaidi ločeno z iranskim kolegom Araghchijem, nato pa z ameriškima posebnima odposlancema za vse, zdaj tudi za Bližnji vzhod – Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem – zetom Donalda Trumpa.

- Pogajalski cilji ameriške administracije do Irana so jasni – ni obogatenega urana, ne morete ga imeti, morate sprejeti stroge omejitve svojih raket, svojih zalog in proizvodnje raket – je dejal Alan Eyre z Inštituta za Bližnji vzhod v Washingtonu.

Osrednje vprašanje pogajanj je usoda, po ocenah, okoli 400 kilogramov visoko, okoli 60-odstotno obogatenega urana – ki je od ameriških napadov na iranska jedrska obrata junija lani v središču spora.

Teheran bi bil morda pripravljen na težke kompromise, da bi si izboril omilitev sankcij, ki so zlomile hrbtenico iranskega gospodarstva. Osiromašile so Irance in privedle do zelo resnih množičnih protestov, ki ogrožajo samo vzdržnost in obstoj režima.

Teheransko klerikalno vodstvo je še vedno globoko zaskrbljeno, da bi Trump lahko uresničil svoje grožnje o napadu na Iran po vojaškem kopičenju ameriške mornarice v bližini Irana.

Junija so ZDA napadle iranske jedrske cilje in se pridružile zaključni fazi 12-dnevne izraelske kampanje bombardiranja. Teheran je takrat izjavil, da je njegovo delo na obogatenju urana ustavljeno.

Krepitev ameriške mornarice, ki jo je Trump poimenoval masovna "armada", je sledila krvavemu vladnemu zatrtju protestov po vsej državi v Iranu prejšnji mesec, kar je povečalo napetosti med Washingtonom in Teheranom.

Trump je opozoril, da se bodo verjetno zgodile "slabe stvari", če ne bo dosežen dogovor, kar je povečalo pritisk na zastoj v Islamski republiki, ki je privedel do medsebojnih groženj z zračnimi napadi.

- Medtem ko potekajo ti pogovori, bi iranski režim rada spomnila, da ima predsednik veliko možnosti na voljo, razen diplomacije, kot vrhovni poveljnik najmočnejše vojske v zgodovini sveta – je včeraj novinarjem dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Svetovne sile in države regije se bojijo, da bi prekinitev pogajanj vodila v nov spopad med Združenimi državami in Iranom, ki bi se lahko razširil na preostalo regijo, bogato z nafto.

Iran je obljubil oster odgovor na vsak vojaški udar in opozoril sosednje države Perzijskega zaliva, ki imajo v regiji ameriške baze, da bi se lahko znašle na cilju napadov.

Iran ima eno največjih zalog balističnih projektilov na Bližnjem vzhodu.