Zapor za nacističkega knjigovodjo kot jasen znak, da se zločin ne splača

Več kot dvajset let po koncu vojne v BiH je še vedno veliko število vojnih zločincev, ki niso bili privedeni pred sodišče, glede na (ne)učinkovitost dela naših pravosodnih institucij pa je povsem gotovo, da mnogi od njih ne bodo dočakali vložitve obtožnic in izreka sodb.

Kar pa še posebej skrbi, je odnos javnosti, predvsem uradnih institucij, do obtoženih in obsojenih vojnih zločincev ter njihovo poveličevanje.

Institucije Republike Srbske so večkrat iz proračuna entitete namenile denar za podporo obtoženim vojnim zločincem Ratku Mladiću, Radovanu Karadžiću in drugim vodilnim možem Republike Srbske iz devetdesetih let.

Enako je tudi pri obtoženih osebah iz t. i. Herceg-Bosne. Član Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda Dragan Čović je v haaškem priporu obiskal obtožene za vojne zločine Jadranka Prlića in druge voditelje t. i. HZ HB ter jim izrazil podporo. Takšnih primerov je v povojni BiH veliko.

In medtem ko ima Čović polna usta evropskih integracij in evropskih vrednot, nikakor ne pogleda na evropsko dvorišče, da bi videl, kakšen odnos imajo Evropejci do vojnih zločincev. 

Tožilstvo nemškega mesta Hannover je odločilo, da je 96-letni Oskar Gröning zdravstveno popolnoma sposoben za odhod v zapor.  

Gröning je bil med drugo svetovno vojno knjigovodja nacističnega taborišča Auschwitz, kjer je dve leti delal kot prostovoljec divizije Waffen SS. Gröninga sumijo, da je kot knjigovodja v taborišču kupil denar iz prtljage prispelih taboriščnikov in ga delil z drugimi nacističnimi častniki in pazniki taborišča.

Za razliko od vojnih zločincev iz vojne v BiH, ki so aktivno sodelovali pri izvrševanju vojnih zločinov, neposredno ali posredno po poveljniški odgovornosti, je bil Gröning v drugi svetovni vojni le knjigovodja, a tudi to ga ni amnestiralo kazenske odgovornosti za najhujša dejanja vojnih zločinov.

Žal pri nas še vedno niso na vrsti za kazensko odgovornost vsi glavni naročniki za izvršitev vojnih zločinov, da ne govorimo o ljudeh, ki so opravljali »samo« administrativno delo v zločinskih režimih devetdesetih.

Mnogi od vodilnih ljudi iz vojnega obdobja so še vedno na najvišjih političnih položajih v oblasti v BiH.

Kar pa vendarle veseli in kar kaže tudi primer 96-letnega Gröninga iz Nemčije, je dejstvo, da je pravica počasna, a vendarle prej ali slej pride. Gröninga je pravica dohitela 75 let po koncu druge svetovne vojne, tako da tudi mnogi vojni knjigovodje in pisarji iz BiH ter držav regije nimajo možnosti, da bi popolnoma brezskrbno spali.