Zaprtje NUB BiH - kolaps bosanske pismenosti

Piše: Prof. dr. Vahidin Preljević

Ko so zaposleni v Narodni in univerzitetni knjižnici Bosne in Hercegovine pred nekaj tedni napovedali, da bodo zaradi nemogočih razmer, v katerih delujejo, ustavili delo, in to natanko na 32. obletnico požiga Vijećnice, se nihče iz oblasti ni kaj prida odzval. Ministri na kantonalni in zvezni ravni so, le da bi utišali medijski učinek, malo prelagali odgovornost drug na drugega, ne da bi ponudili kakršno koli rešitev; nekateri so pokazali temeljno nerazumevanje vloge NUB BiH, drugi so se spravili na zaposlene, ki pet mesecev niso prejeli plače in ki svoje pomembno delo opravljajo v stavbi, ki ji grozi izklop elektrike; tretji pa so se cinično razveselili uničenja te institucije, saj je to vsekakor del njihove politične agende, v kateri je zaželeno, da ta država izgubi temeljni kamen svojega samorazumevanja.

Poleg tega se je bližal Sarajevski filmski festival, ki je za mnoge politike, željne fotografiranja na rdeči preprogi, očitno vrhunec kulture, tako kot je za nekatere izmed njih „raziskovanje piramid“ v Visokem verjetno najpomembnejši znanstveni projekt, za zunanjega ministra in vodjo ene od vladajočih strank pa je zadržanje pevke Severine, državljanke druge države, na srbski meji, pomembnejše od zaprtja ene od temeljnih, in da uporabimo priljubljen izraz, „državotvornih“ institucij te države. Ta institucija je resnično „državotvorna“ v dobesednem pomenu besede, saj je brez nje kulturna posebnost, in s tem tudi identiteta Bosne in Hercegovine, še posebej Bošnjakov, obsojena na izginotje.

Ustavitev objave knjig

Da se razumemo: če bo NUB BiH res zaprta, celo za krajše obdobje, nihče v Bosni in Hercegovini v tem obdobju ne bo mogel objaviti knjige z bosanskohercegovsko identifikacijo (ISBN številko), ki jo daje izključno Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine in ki predstavlja nekakšno osebno izkaznico vsake publikacije v mednarodnem okviru. Dejansko bi s tem zamrla bosanska pismenost; nekateri založniki se bodo sicer morda poskusili preusmeriti na Narodno in univerzitetno knjižnico Republike Srbske, edino institucijo poleg NUB BiH, ki daje identifikacijsko številko, vendar ta spet nima nikakršnega mednarodnega statusa, saj v zunanjem okviru, v mednarodni knjižnični mreži, edino NUB BiH priznana.

Povsem gotovo je, da je ta scenarij del politične agende, saj bi to praktično pomenilo, da nihče ne bo mogel objaviti nobene publikacije v bosanskem jeziku, saj NUB manjšega entiteta ne priznava drugega jezika razen srbskega. Možno je, da bi garniture HDZ, utelešene v znani zvezni ministrici za kulturo, izkoristile to situacijo za registracijo lastne nacionalne knjižnice. Rezultat vsega tega bi bila deinstitucionalizacija pisnega bosanskega jezika, popolna destrukcija bosanskohercegovske kulture in dokončanje projekta njene kolonizacije s strani Srbije in Hrvaške. Po politični okupaciji, ki je že v teku, bi sledila tako tudi kulturna okupacija.

In še poudarjamo, ker mnogi ne razumejo: NUB BiH ni le navadna knjižnica za izposojo knjig; ima funkcijo osrednjega arhiva bosanskohercegovske pismenosti, vseh knjižnih in serijskih publikacij, ki so se objavljale in objavljajo v naši državi, in kot taka je tudi znanstvena in kulturna ustanova prvega reda in ničte kategorije. Je temeljna institucija našega kulturnega spomina; brez nje bi bili odrezani od svojega dediščine, odtrgani od svoje preteklosti, pa tudi od svoje prihodnosti: je nekakšen centralni živčni sistem ali krvni obtok naše kulture. Če ta institucija preneha z delom, se bo naša država v kulturnem smislu vrnila v predmoderno dobo arhaične plemenske skupnosti.

Arogantna in diletantska oblast

Malo kdo iz prejšnjih vladajočih garnitur oblasti, ki nikoli niso resno poskušale trajno rešiti statusa te institucije, je lahko oproščen odgovornosti; problemi segajo globoko v preteklost in so zelo kompleksni, vendar je točka do usijanja le dosegla pod to oblastjo, ki se zdi, da se še posebej izkazuje z arogantnostjo, nekompetentnostjo in diletantizmom. Ostalo bo v spominu, da je med prvim mandatom sedanjega zveznega premierja zaprt Narodni muzej BiH, požgan del Arhiva Bosne in Hercegovine, med njegovim drugim mandatom pa je NUB BiH, ki je četniške horde s sosednjih hribov niso uspele ugasiti niti po tem, ko so jo požgali v Vijećnici, ustavila svoje dejavnosti. To je grozljivo simbolično breme, nad katerim bi se morala ta oblast zamisliti.

Rešitev bi bilo na pretek, če bi bila politična volja: pravniki, ki sem jih posvetoval, so mi pojasnili, da ni treba spreminjati ustanovnih, celo upravljavskih struktur, da bi se zagotovilo stabilno financiranje NUB BiH. Poleg FBiH lahko tudi občine in mesta ter kantoni zakonito sodelujejo v proračunu, ki bi bil zadosten za normalno delovanje te (pa tudi drugih ogroženih) institucij, stroški njihovih osnovnih potreb (vseh skupaj) pa na letni ravni ne presegajo več kot 4-5 milijonov mark (samo Občina Center ima najmanj desetkrat večji proračun).

Niti Dodik niti Čović temu ne stojita na poti, ampak smo ovira mi sami oziroma tisti politični dejavniki, ki zase pravijo, da so usmerjeni bosanskohercegovsko, in ki morajo končno spoznati, ne glede na to, na kateri ravni oblasti so, da je skrb za temeljne institucije našega obstoja njihova sveta dolžnost, ne pa vprašanje dobre volje ali miloščine.

To je pristojnost, da izkoristimo besedo, ki jo pogosto uporabljajo kot paravan, vseh njih. Potrebna je, ponavljam, samo volja, in to tista temeljna volja za državo, ki ločuje zgodovinske od nezgodovinskih skupnosti, treba je tudi malo poguma, da se naredi korak naprej, potem še nekaj koordinacije, želje po dogovoru in organizacijske sposobnosti – vsega tistega, česar ta oblast, na žalost, očitno nima.

Ampak, pred vsem tem je vendarle potrebna zavest, ki je malo višja od egomanijaškega poriva večine našega političnega razreda za samoprezentacijo. Hitro bodo spoznali, kaj pomeni ta obupni korak zaposlenih v NUB BiH (kar koli si kdo o njem misli): ker v FBiH brez ISBN-a ne bo mogoče objaviti nobene knjige več (kar morda naših funkcionarjev ne gane toliko), ampak tudi nobenega zakona v Uradnem listu. Potem naj se slikajo, na rdeči ali preprogi druge barve.