Poslanci strank trojke pisali Kongresu ZDA in Evropski uniji: Dodik je zaveznik Kremlja, morate ukrepati preventivno

(Patria) - Na več sto naslovov v Evropski uniji in Združenih državah Amerike je bilo poslanih pismo državnih parlamentarcev iz strank trojke o aktualni politično-varnostni situaciji, potem ko je predhodno pismo poslala skupina poslancev iz SNSD-ja in partnerskih strank, v katerih izražajo številne neresnične trditve o BiH.

Pismo je bilo poslano predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola, predsednici Evropske komisije Ursuli Von der Leyen, visokemu komisarju EU za zunanje zadeve in varnost Josepu Borrellu, predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, predsednikoma Predstavniškega doma in Senata v Kongresu ZDA, Mikeu Johnsonu in Patty Murray, ter drugim relevantnim predstavnikom institucij EU, Sveta Evrope in ZDA. Pismo je bilo poslano tudi vsem evropskim poslancem, kongresnikom in senatorjem ter ministrom za zunanje zadeve držav članic EU.

Podpisniki pisma so: Denis Zvizdić, član kolegija PD PSBIH, Kemal Ademović, predsedujoči Doma narodov PS BIH, Saša Magazinović, predsedujoči kluba SDP BiH, Nihad Omerović, predsedujoči kluba NIP-a, Sabina Ćudić, predsedujoča kluba Naša stranka – BHI KS in poslanci Rejhana Dervišević, Ermina Salkičević – Dizdarević, Mia Karamehić - Abazović, Aida Baručija, Jasmin Imamović, Albin Muslić in Predrag Kojović.

"S tem pismom vas želimo seznaniti z aktualno politično-varnostno situacijo v Bosni in Hercegovini ter izzivi, s katerimi se soočamo z namenom ohranjanja miru, stabilnosti in evroatlantske prihodnosti Bosne in Hercegovine.

Bosna in Hercegovina je samostojna, suverena, celovita in mednarodno priznana država, ki ima kontinuiteto obstoja, kar je prepoznano tudi v Ustavi Bosne in Hercegovine. Multietničnost je resnična koda Bosne in Hercegovine, saj v njej že več kot 500 let živijo pripadniki monoteističnih religij (muslimani, katoliki, pravoslavci in judje), ki bistveno pričajo o tem, kako lahko ljudje različnih pogledov živijo v vzdušju strpnosti in sobivanja. Zato so se probosanske politične sile vedno zavzemale za multietnično, multikonfesionalno in celovito Bosno in Hercegovino, v kateri bo dovolj prostora za vse ljudi, ki jim je domovina, ne glede na njihovo ime, vero, narodnost, poreklo ali katero koli drugo značilnost.

Bosna in Hercegovina je od leta 1992 do 1995 prestala najtežje obdobje v svoji zgodovini. Na delu njenega ozemlja, ki se danes imenuje entiteta Republika Srpska, je bil storjen največji zločin v Evropi po drugi svetovni vojni – genocid nad Bošnjaki v Srebrenici.

Decembra 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum, ki ni bil popolna rešitev, vendar je prinesel mir in stabilizacijo. Od takrat je Bosna in Hercegovina, čeprav v zelo težkih političnih, družbenih in ekonomskih razmerah, dosegla napredek na skoraj vseh področjih, še posebej pri ekonomskem okrevanju in uresničevanju ključnih zunanjepolitičnih ciljev EU in vključevanja v NATO.

Na žalost se Bosna in Hercegovina, še posebej v zadnjih nekaj letih, sooča z protiustavnimi, separatističnimi in retrogradnimi politikami, ki jih spodbujajo in promovirajo posamezni funkcionarji politične stranke SNSD, na čelu z Miloradom Dodikom. Nenehno se izpodbija tisto, kar je glavna določnica Daytonskega mirovnega sporazuma in temelj za mir, stabilnost in blaginjo, in to je ozemeljska celovitost, suverenost, politična neodvisnost in mednarodnopravni subjektivitet Bosne in Hercegovine.

V uradnih dokumentih s kongresa iz leta 2015 je SNSD – Milorad Dodik kot svoj strateški cilj navedel odcepitev entitete Republika Srpska od
Bosne in Hercegovine, torej dokončanje vojnih ciljev s političnimi sredstvi. V ta namen se intenzivirajo protidaytonsko delovanje, ustvarjajo se stalne krize in blokade v delovanju države in njenih institucij, ter se drzno in agresivno žalijo in provocirajo prodržavne politične sile in predstavniki mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini.

Funkcionarji SNSD-ja na entitetni in državni ravni nenehno in ciljno napadajo dve instituciji, ki sta daytonska in ustavna kategorija, z namenom oslabitve njune legitimnosti in avtoritete, saj se zavedajo, da sta to ključni ustavnopravni in institucionalni oviri njunim separatističnim, protiustavnim in protidržavnim politikam.

Gre predvsem za Urad visokega predstavnika (OHR), ki je predviden v Aneksu 10 Daytonskega sporazuma in ki je vrhovni tolmač civilnega vidika izvajanja Daytonskega mirovnega sporazuma ter ima bonnske pooblastila kot instrument zaščite Ustave, ozemeljske celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine.

Druga državna institucija, ki je predmet protiustavnega napada, je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, ki je vrhovni ustavnopravni organ v državi Bosni in Hercegovini.

Hkrati potekajo tudi aktivnosti za rušenje Sodišča Bosne in Hercegovine, ki uspešno deluje skoraj 20 let, in to izključno zaradi dejstva, da se trenutno proti Miloradu Dodiku pred tem sodiščem vodi kazenski postopek zaradi nespoštovanja zakonov Bosne in Hercegovine, oziroma odločitev Visokega predstavnika in Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.

Vzporedno z omenjenimi protiustavnimi aktivnostmi poskuša vladajoča koalicija v bh. entiteti Republika Srpska, na čelu s SNSD-jem, s sprejemanjem protiustavnih odločitev in aktov zaseči državno lastnino Bosne in Hercegovine, čeprav je dobro znano in pravno ter dejansko popolnoma utemeljeno, da državna lastnina pripada državi Bosni in Hercegovini in da je Bosna in Hercegovina edini lastnik državne lastnine, kar je v več sodbah ugotovilo Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine.

Posebej skrb vzbujajo napovedi o rušenju državnih institucij, kot so Oborožene sile BiH, Obveščevalna služba BiH, SIPA, Uprava za neposredno obdavčitev itd., kar predstavlja neposreden napad na ustavni red Bosne in Hercegovine. Takšne protiustavne in protidaytonsko delovanje so prepoznane s strani ameriške in britanske administracije kot velika nevarnost za mir, stabilnost, vladavino prava in napredek Bosne in Hercegovine, zato je skoraj celotno vodstvo Republike
Srpske, oziroma SNSD-ja, na „črni listi“ in pod sankcijami ZDA in Združenega kraljestva.

Poleg zgoraj navedenega, posebno pozornost želimo nameniti dejstvu, da je vladajoča stranka v bh. entiteti Republika Srpska, ki je hkrati tudi del vladajoče koalicije na ravni Bosne in Hercegovine, izrazito prorusko usmerjena.

Njen predsednik, Milorad Dodik, je edini politik, ki je v začetku leta, sredi agresije Ruske federacije na Ukrajino, odlikoval predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina. Milorad Dodik je tudi edini politik v Evropi, ki je od začetka agresije na Ukrajino dvakrat osebno obiskal Vladimirja Putina v Moskvi in mu izrekel polno podporo za vse dejavnosti, ki jih izvaja. Vse navedeno potrjuje dejstvo, da vidni funkcionarji SNSD-ja predstavljajo podaljšano roko režima Kremlja na Zahodnem Balkanu in proxy ruske interese v Bosni in Hercegovini. Po vzoru tega režima je Narodna skupščina Republike Srpske sprejela zakon, s katerim kriminalizira obrekovanje, kar predstavlja neposreden napad na svobodo izražanja in svobodo medijev ter nas vrača v obdobje cenzure in totalitarnega ter avtokratskega enoumja. Prav tako Narodna skupščina Republike Srpske načrtuje sprejeti tudi zakon, s katerim bi organizacije civilne družbe in mednarodne organizacije, ki se financirajo z mednarodnimi nepovratnimi sredstvi, razglasili za agente tujega vpliva. To so zakoni, ki v bistvu prepovedujejo in onemogočajo delo svobodnih in poklicnih medijev ter civilne družbe.

Takšne prepovedi obstajajo le v avtokratskih diktatorskih režimih in zanje ni mesta v Bosni in Hercegovini, katere zunanjepolitična usmeritev je članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO. Iz vsega navedenega jasno in nedvoumno lahko zaključimo, da največjo grožnjo miru v Bosni in Hercegovini ne predstavlja izmišljeni „verski radikalizem“, ne „tuji intervencionizem“, temveč največjo grožnjo miru predstavljajo dejanja in akcije funkcionarjev SNSD-ja, od katerih je večina, na čelu z Miloradom Dodikom, na črni listi ZDA in Velike Britanije. Posebno nevarnost za mir predstavlja ideja o odcepitvi bh. entitete Republika Srpska, ki jo promovira in poskuša uresničiti Milorad Dodik, kot tudi njegova ideja o novi prekrojitvi mej na Zahodnem Balkanu, kar bi bil neposreden napad na ozemeljsko celovitost mednarodno priznanih držav. Glede na to, da g. Dodik z rušenjem državnih institucij Bosne in Hercegovine že izvaja aktivnosti za uresničitev zgoraj omenjenih skrajno nevarnih in radikalnih ciljev, bodite prepričani, da bo s tem ogrožen mir ne le v Bosni in Hercegovini, temveč tudi na Zahodnem Balkanu, zelo verjetno pa tudi v Evropi, saj je destabilizacija Evrope prepoznaven cilj režima iz Kremlja, za katerega upajo, da ga lahko dosežejo preko svojega zaveznika, kot je Milorad Dodik.

Zato je pomembno, da se to pravočasno dojame in da se preventivno ukrepa. Mednarodna skupnost mora čim prej povečati število vojakov v misiji EUFOR v Bosni in Hercegovini, NATO se mora čim prej povabiti Bosno in Hercegovino v polnopravno članstvo, Evropska unija pa odpreti pogajanja z Bosno in Hercegovino, ker želimo biti del demokratičnih zahodnih združenj in
smatramo, da je to pot, ki nima alternative.

Ob tej priložnosti ostro zavračamo trditve, ki pogosto prihajajo od posameznih politikov iz bh. entitete Republika Srpska, da narodi in državljani Bosne in Hercegovine ne morejo živeti skupaj ali da si nekdo želi prevlado enega naroda nad katerim koli drugim narodom. Naša usmeritev je svobodna, demokratična, evropska, suverena, celovita, sekularna in multietnična Bosna in
Hercegovina in za takšno Bosno in Hercegovino se bomo vedno borili.