Zastrašujoči podatki zaradi pandemije zahtevajo nujno reakcijo pristojnih

(Patria) - Kljub pandemiji novega koronavirusa COVID-19 bo tudi letos dostojanstveno obeležen 12. maj, Mednarodni dan medicinskih sester. Ta datum je povezan z rojstvom utemeljiteljice sodobnega sestrinstva Florence Nightingale.

Sabina Čolić, diplomirana medicinska sestra, je predsednica Zbornice medicinskih sester/tehnikov, ki samo v Zeniško-dobojski županiji združuje okoli 2.250 medicinskih sester, tehnikov in babic. Medicinske sestre – tehniki so najštevilčnejši zdravstveni delavci v vsakem zdravstvenem sistemu – na svetu jih je več kot 30 milijonov, v Bosni in Hercegovini dvajset tisoč.

Pod velikim pritiskom

- Že drugo leto zapored zaradi pandemije ne moremo obeležiti Dneva sestrinstva z izobraževalno-promocijskimi znanstveno-strokovnimi srečanji, kot smo to počeli v preteklih letih, poudarja Čolićeva. Poudarja, da je Covid-19 zdravstveni sistem postavil pod velik napor, izrazile so se številne zdravstvene slabosti, medicinske sestre in tehniki pa so bili pod velikim pritiskom.

- Veliko so izpostavljeni stresu, "izgorevanju" pri delu, okužbam, priča smo tudi več smrtnim primerom kolegov, kar pomeni, da je vse to nenadomestljiva izguba za vse nas. V odzivu na ta velik pritisk smo najštevilčnejši ponudniki storitev. Na čelu te bitke so se medicinske sestre in tehniki izkazali, kdo so, kaj delajo in zakaj je zelo pomembno vlagati v ta pomemben vir, pravi Čolićeva.

Mednarodni svet medicinskih sester in tehnikov (ICN), ki ga sestavlja 130 nacionalnih združenj z vsega sveta, je letos za obeležitev svojega dne izbral slogan "Glas za vodenje – vizija zdravstvene nege prihodnosti".

 Svetovna združenja medicinskih sester in tehnikov v zadnjem času vse bolj prepoznavajo sestrinstvo v javnem zdravstvu, "Public health nursing", za kar pri nas še vedno ni ustreznega prevoda.

- V bistvu na enem mestu združuje vse dejavnosti medicinskih sester in tehnikov na splošno v javnem zdravstvu, od preventivno-promocijskega dela z otroki, družinami, različnimi skupinami prebivalstva, na delovnem mestu, v šolah, vrtcih in podobno. Prav oni so prispevali k razvoju novih metodologij, ki se izvajajo v teh naštetih institucijah in ustanovah, ter s tem neposredno delali na zmanjšanju in preprečevanju širjenja pandemije Covid-19, poudarja doc. dr. Nino Hasanica, vodja Službe za šolsko higieno Inštituta za zdravje in varnost hrane Zenica.

Zastrašujoča statistika

Na žalost so podatki o resničnem številu umrlih, obolelih in okuženih zdravstvenih delavcev daleč večji od tistih, ki so združeni v poročilih ICN-ja. Po njih je bilo do konca leta 2020 okuženih več kot 1,6 milijona zdravstvenih delavcev samo v 34 državah, ki so predložile poročilo. Podatki govorijo o 2.710 umrlih, vendar je to število znatno večje.

Povprečje okuženih zdravstvenih delavcev se giblje do 30 odstotkov vseh zdravstvenih delavcev. Več kot 80 odstotkov medicinskih delavcev ima evidentirane mentalne težave zaradi preobremenjenosti in tveganja pri delu.

Ocena ICN-ja je, da bo globalno do leta 2030 primanjkovalo več kot 13 milijonov medicinskih sester. Razlogi za to črno statistiko so tudi podatek, da bo v naslednjih desetih letih ena od šestih medicinskih sester odšla v pokoj (potrebno je izobraziti skoraj pet milijonov ljudi), dodatno pa je zabeležen tudi doslej največji odhod iz poklica zaradi poklicnega stresa in obremenjenosti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je podala več priporočil, kot so vlaganje v izobraževanje medicinskih sester in babic, zaposlovanje večjega števila specializiranih medicinskih sester, vlaganje in krepitev vodstvenih veščin medicinskih sester in babic, krepitev in prepoznavanje vloge sestrinstva v zdravstvenem sistemu ter zagotavljanje podpore zdravstvenim delavcem pri krepitvi in izvajanju promocije zdravja in preprečevanja bolezni, ki so ključni za nadaljnji razvoj sestrskega poklica v prihodnosti.