Zakaj oblasti ignorirajo civilno družbo v procesu vključevanja v EU?

Po izključitvi predstavnikov civilne družbe iz Strukturiranega dialoga o pravosodju se je ta praksa nadaljevala tudi med srečanjem Pododbora za pravosodje, svobodo in varnost med Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo. Izvedba tega srečanja brez prisotnosti predstavnikov civilne družbe je lahko opozorilni signal, da civilna družba ne bo vključena niti pri odgovarjanju na vprašalnik, ki ga bo EU posredovala 9. decembra, so sporočili iz Centra za varnostne študije, poroča Patria.

- V obdobju, ko se sprejemajo določeni koraki za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ni sprejemljivo, da se organizacije civilne družbe puščajo ob strani - navaja dr. sci. Denis Hadžović, generalni sekretar Centra za varnostne študije.

Hkrati opozarja, da je v Poročilu Evropske komisije o BiH za leto 2016 izrecno navedeno, da „opredelitev civilne družbe predstavlja ključno komponento demokratičnega sistema ter da bi morale institucije to sprejeti in obravnavati civilno družbo v skladu s tem.

- Sosednje države, Srbija in Črna gora, so aktivno vključile civilno družbo v pogajanja. Čeprav Strukturirani dialog in Pododbor nista uradni pogajanj, predstavljata pomembna predhodna koraka, zato je bistveno, da se zagotovi udeleženost državljanov v ta proces preko civilne družbe, še posebej ob upoštevanju pomena, ki ga Evropska komisija pripisuje vlogi civilne družbe v samih pogajanjih.

- Pogajalski poglavji 23, reforma pravosodja in temeljne pravice, ter 24, pravica, svoboda in varnost, predstavljata poglavji, ki se zaradi svojega obsega in pomena najpogosteje najprej odpreta, ter zadnja zapreta - poudarja Hadžović. Z izključevanjem civilne družbe v teh zgodnjih fazah se jo postavi v neugoden položaj ter onemogoči kakovostno in aktivno delovanje, ko bo Bosna in Hercegovina v fazi pogajanj z Evropsko unijo.