Zakaj so nujne nujne spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih v FBiH

Za NAP piše: dr. sc. Amir Šelo, pravni strokovnjak

Civilni oddelek Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine je 4. 11. 2024. sprejel Pravno mnenje, da pridobitev lastninske pravice z doseljenostjo ne predstavlja razpolaganje v smislu določb Zakona o začasni prepovedi razpolaganja s državnim premoženjem Federacije Bosne in Hercegovine ("Sl. novine FBiH", br. 20/05, 17/06, 62/06, 40/07, 70/07, 94/07 in 41/08). To pravno mnenje ni uporabno za državno gozdno zemljišče in gozdove v državni lasti, saj kantonalni zakoni in zakoni o gozdovih entitete RS določajo, da je pridobitev lastninske pravice z doseljenostjo nad državnimi gozdovi prepovedana.

Takšno Pravno mnenje Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine lahko povzroči spremembo imetnika na kmetijskih zemljiščih, ki so državna last v Federaciji Bosne in Hercegovine, saj določba o prepovedi pridobitve lastninske pravice z doseljenostjo ne obstaja v Zakonu o kmetijskih zemljiščih FBiH („Sl. novine FBiH“ br 52/09).

Vrhovno sodišče Federacije Bosne in Hercegovine je s tem pravnim mnenjem podalo avtentično razlago Zakona o začasni prepovedi razpolaganja s državnim premoženjem Federacije Bosne in Hercegovine, čeprav je za razlago navedenega zakona izključno pristojen visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino kot predlagatelj zakona. Prav tako je bilo pri sprejemanju tega pravnega mnenja treba upoštevati tudi 2. člen, odstavek (2) Zakona o začasni prepovedi razpolaganja s državnim premoženjem Bosne in Hercegovine, ki jasno določa, da je vsaka odločitev, akt, pogodba ali kateri koli drug pravni instrument, s katerim se razpolaga s premoženjem iz 1. člena tega zakona (op.a. tudi s kmetijskimi zemljišči, za katera je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine v svoji odločbi v zadevi št. U-8/19 ugotovilo, da predstavljajo državno premoženje) v nasprotju z določbami tega zakona, ničen.

To pravno mnenje Vrhovnega sodišča je po mnenju avtorja tega besedila v nasprotju z Odločbo Ustavnega sodišča BiH v zadevi št. U-8/19 in dosedanjim režimom državnih kmetijskih zemljišč.

Glede uporabe instituta doseljenosti za pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lasti je Zakon o temeljnih lastninskopravnih odnosih (ZOVO) bil izrečen: "Na stvareh v družbeni lasti lastninske pravice ni mogoče pridobiti z doseljenostjo". S tem je bilo torej zakonsko izključeno pridobivanje lastninske pravice z doseljenostjo celo na premičnih stvareh v družbeni lasti, v času od 1. septembra 1980. do 8. oktobra 1991., ko je bila določba iz čl. 29. ZOVO-a razveljavljena.

Pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih v družbeni lasti z doseljenostjo je bila izrecno izključena z Zakonom o izkoriščanju kmetijskih zemljišč z dne 5. novembra 1959. Toda ovira za pridobitev pravice na nepremičnini v družbeni lasti z doseljenostjo je izhajala iz načela vzpostavitve družbene lastnine oziroma splošnega ljudskega premoženja, in sicer na podlagi Ustave Federativne Ljudske Republike Jugoslavije z dne 31. januarja 1946. in prisilnega prenosa nepremičnin iz zasebne lastnine v splošno ljudsko premoženje/družbeno lastnino.

Ker noben zakon ni predvideval možnosti pridobitve lastninske pravice z doseljenostjo na nepremičninah v družbeni lasti, in glede na načelo neodtujljivosti teh nepremičnin (zemljišče), oziroma pridobitve lastninske pravice nanje le pod določenimi zakonskimi pogoji - pridobitev lastninske pravice z doseljenostjo na nepremičninah v družbeni lasti, tudi na kmetijskih zemljiščih, je bila neposredno izključena že pred uveljavitvijo Zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč („Službeni list SFRJ“ br. 43/59). Na podlagi čl. 112. st. (1). navedenega zakona se načeloma ni mogla z doseljenostjo pridobiti lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih v družbeni lasti.

Glede tega obstaja tudi relevantna sodna praksa Vrhovnega sodišča Jugoslavije: Rev 1935/64. z dne 30. oktobra 1964. ZSO IX-3, 249., kot tudi relevantna sodna praksa Vrhovnega sodišča Hrvaške: Gž-147/62., z dne 7. junija 1962.; SVS Gž-57/57. z dne 18. decembra 1957., ZSO II-3, 626.; VSH Gzz-55/79. in Gž - 71/81.

V odločbi Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine št. 8/19 z dne 06.02.2020. je Ustavno sodišče zaključilo, da je pravni režim kmetijskih zemljišč tudi v prejšnjih pravnih sistemih Bosne in Hercegovine (SRBiH, RBiH) bil določen na podoben način, kot javno dobro, o katerem odloča država. Tako je Ustava SRBiH v členu 92. določala, da dobra od splošnega interesa, med katera med drugim spadajo zemljišča, gozdovi, vode in druga naravna bogastva, uživajo kot dobra od splošnega interesa posebno zaščito in se uporabljajo pod pogoji in na način, določen z zakonom.

Vendar pa je poleg tega, da je kmetijsko zemljišče opredeljeno kot javno dobro od splošnega interesa, tudi sredstvo za delo v kmetijski proizvodnji, ki je od splošnega pomena. V zvezi s tem Ustavno sodišče poudarja, da je imelo kmetijsko zemljišče v pravnem sistemu SRBiH status splošnega ljudskega premoženja oziroma kasneje družbene lastnine, ki je v sebi vsebovala pravice upravljanja, uporabe in razpolaganja. Tako so z Zakonom (SFRJ) o kmetijskem zemljiščnem skladu splošnega ljudskega premoženja in dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam iz leta 1953. prvič s pravico uporabe zajeta sredstva za delo, kot so kmetijska zemljišča. Ob upoštevanju pravnega kontinuiteta države BiH v skladu s 1. členom Ustave BiH, Ustavno sodišče ugotavlja, da iz navedenega izhaja, da so bila tudi v prejšnjih pravnih sistemih (SRBiH) zemljišča na splošno, vključno s kmetijskimi zemljišči, javna oziroma državna last.

Promet z državnim kmetijskim zemljiščem se lahko opravlja samo z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti, razen v primerih, določenih s tem zakonom, kot določa čl. 99. Zakona o kmetijskih zemljiščih Federacije BiH - Sl. novine FBiH (br 52/09), zato je takšno stališče Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine v nasprotju tudi z načeli Zakona o kmetijskih zemljiščih Federacije Bosne in Hercegovine.

Glede na to, da bi morala obstajati doslednost v pravnih režimih državnih gozdov, državnih gozdnih zemljišč in državnih kmetijskih zemljišč, je po mnenju avtorja tega besedila potrebno sprožiti spremembe in dopolnitve zveznega in vseh kantonalnih zakonov o kmetijskih zemljiščih ter predpisati določbe o prepovedi pridobitve lastninske pravice z doseljenostjo na državnih kmetijskih zemljiščih v entiteti Federacija Bosne in Hercegovine.