Zakaj naša politička elita od Hrvaške ne zahteva premoženje BiH

Člani Predsedstva BiH naslednji teden potujejo na uradni obisk na Hrvaško. Napovedana je tudi skupna seja vlade Tihomirja Oreškovića in Sveta ministrov BiH. Verjetno v Sarajevu, ko se bodo predsedniki BiH vrnili iz Zagreba.

Že je mogoče slutiti, da bo glavna tema srečanja v Zagrebu Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SPS).

Poenostavljeno, od Bosne in Hercegovine se zahteva, da odpre meje za blago iz Hrvaške po ničelni carinski stopnji. To se sicer zahteva tudi za blago iz preostalih 27 držav članic Evropske unije.

Analitiki opozarjajo – to bo velika gospodarska škoda za gospodarstvo Bosne in Hercegovine. Zlasti za kmetijstvo. Kljub temu pozivi ne pomagajo veliko. Evropska unija je neizprosna, mednarodne zakone je treba spoštovati, če želi BiH izstopiti iz geta. Predvsem gospodarskega.

Če malo bolje premislim, morda to niti ni slab čas za Bosno in Hercegovino.

Srečanje v Zagrebu je priložnost, da se dogovorimo z zahodnimi sosedi. Mi jim odpremo meje, oni nam vrnejo naše premoženje na Hrvaškem. Države nekdanje Jugoslavije so že leta 2004 podpisale Sporazum o nasledstvu. Dogovorjeno je bilo, da se republikam nekdanje Jugoslavije vrne njihovo premoženje.

V glavnem gre za dragocene nepremičnine.

Naivna Bosna in Hercegovina je Hrvaški vrnila do zadnjega kvadratnega metra. Skoraj isti dan, ko je bil sporazum podpisan. Na desetine zagrebških trgovin danes spet posluje v Sarajevu, v lastnih prostorih. In lepo zaslužijo. Da ne govorimo o tem, da Hrvaška na območju BiH proizvaja tudi elektriko, od katere Livnjani in Duvnjani skoraj nimajo nobene koristi.

Na žalost Hrvaška Bosni in Hercegovini do danes ni vrnila niti ene opeke. Ocenjuje se, da na Hrvaškem ležijo nepremičnine Bosne in Hercegovine v vrednosti več sto milijonov evrov. V največji meri gre za hotele in zgradbe propadlih podjetij.

Kar Hrvatom pomeni Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, bi nam pomenilo rešitev tako imenovane pasivne bilance. Kajti z vstopom v posest tega ogromnega premoženja bi Bosna in Hercegovina lahko nepremičnine spremenila v denar. S tem denarjem bi lahko vplačali delovno dobo za vse tiste delavce v državi, ki ne morejo uveljaviti pokojnine. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da bi Bosna in Hercegovina nahranila tisoče lačnih ust.

Torej, pričakovati je, da naši politični voditelji končno zahtevajo vzajemnost in pokažejo, da imajo stališče vsaj takrat, ko spoštujejo zakon in mednarodne sporazume svoje države, kakršen je tudi tisti o nasledstvu držav, nastalih z razpadom nekdanje Jugoslavije.

Če bi Hrvaška v odnosu do Bosne in Hercegovine spoštovala mednarodne sporazume, kot hinavsko zahteva, da jih spoštuje Bosna in Hercegovina, bi to v veliki meri okrepilo gospodarsko suverenost naše države. Suveren si toliko, kolikor si suveren gospodarsko. Očitno pa ima Bosna in Hercegovina vedno več težav z gospodarsko suverenostjo. Pri tem nas precej ovirajo zahodni sosedje.