Zakaj je javni dolg v BiH skrivnost?!

Od 106 zakonov, ki jih je Vlada Federacije nameravala dati v postopek, je bilo v lanskem letu potrjenih le 33 zakonov. Zvezni parlament ni deloval celo poletje. HDZ je bojkotiral delo. Imeli smo najdaljši premor v delovanju Zveznega parlamenta. Če sodimo po delu te Federacije, nam je bolje, da se ne federaliziramo več.

Premier Fadil Novalić deluje bolj politično kot izvršno. Ničesar ne more storiti brez posvetovanja z vrhom stranke. Treba je pogledati njegove intervjuje, v katerih opravičuje svoja dejanja. Deluje kot provincialni lekarnar. Z vsakim ukrepom Vlade pošilja opravičilo in recept za uporabo. Od Vlade doslej nismo dobili ničesar brez njegovih alibijev in političnih opravičevanj. Pri tem se ta pojasnila lansirajo brez natančnega razloga, zato delujejo kot odgovori brez vprašanj.

Ali je treba analizirati, koliko je naredila Novalićeva Vlada? Bo kdo končno povedal, koliko smo zadolženi po Nikšićevih mandatih in kam je bil denar porabljen? Če smo kdaj vedeli, kolikšen je zunanji dolg, danes v enem dnevu lahko slišite tri-štiri različne številke javnega dolga, in to celo od članov Vlade Federacije. Torej, Vlada ne objavlja tistega, kar bi morala: Javni dolg je javen in mora biti dostopen vsakemu državljanu. Denimo, ko premier ugotovi, da je Federacija zmanjšala javni dolg, ali mu je treba verjeti? Nedavno je povedal znesek vrnjene rate in dvignjenega kredita in to preprosto odštel. Kje so natančna, jasna in nepopačena poročila Vlade o javnem dolgu? Kdaj smo nazadnje slišali, da se je kdo iz oblasti obrnil na javnost, kot to počnejo v normalnih državah.

Sploh ne vemo, kaj je z dolgom do MMF-ja in EBRD-ja, kaj z dolgovi javnih podjetij, kaj s prodajo obveznic in še posebej z zadolževanjem pri komercialnih bankah? Omenja se zgodovinski dolg vlad do komercialnih bank, ki je presegel dve milijardi KM.

Spomnimo se, da Vlada nikoli ni objavila natančnih pogojev iz Memoranduma Vlade z MMF-jem za kredit v višini ene milijarde KM. Tako je bilo tudi z javnim dolgom, za katerega je bilo le objavljeno, da je bil zmanjšan za skoraj 300 milijonov mark.

Vse deluje kot nedavna konferenca vodstva v Kliničnem centru Sarajevo. Trdilo se je, da je bilo prihranjenih 63 milijonov mark, mi pa vsi čakamo na zaključni račun te ustanove. Poglejmo, kako se je poslovalo in kje so se prihranki zgodili. Na papirju in preprosto, ne na napetih konferencah, kjer se ne ve ne, kaj je prihodek, ne, kaj je dobiček, niti kolikšni so stroški.

Ali ima ta narod sploh pravico do javnosti in preglednosti? Do javnih pojasnil dela Vlade Federacije, kantonalnih vlad, pa tudi javnih podjetij? Čemu naj se jutri nadejamo in kako naj se obnašamo, če je skrivnost celo javni dolg? In končno, na podlagi katerih dokazov in dejstev, ki nam jih ponuja oblast, lahko merimo nečijo odgovornost, nečije uspehe ali neuspehe? Mnogi bodo rekli: Veliko stvari se čuti na težkem življenju in vidi s prostim očesom. Je oblast res nedotakljiva, da lahko brez pojasnil naredi le 30 odstotkov dela? Znova se postavlja vprašanje sodelovanja neodvisnih, strokovnih ekonomistov v odnosih med oblastjo in javnostjo. Nekdo mora temu narodu dati resne in točne informacije. Novaliću in njegovi Vladi ta dejstveni vakuum in skrivnostnost imata smisel. Toda tudi tistim, ki so seznanjeni z delom Vlade, je začelo presedati, da je tudi odgovornost postala strogo varovana skrivnost.