Zakaj je bilo redno zasedanje Sveta za uresničevanje miru preloženo?

Kako uskladiti evropske integracije Bosne in Hercegovine in prisotnost Urada visokega predstavnika, je bila tema pogovorov predstavnikov zahodnih držav in Urada visokega predstavnika, je potrdil sam Christian Schmidt. Pogovarjali so se, vendar ne odločali. Mandat Urada visokega predstavnika je jasno opredeljen v Agendi 5+2, a kdo namerava omejiti ali ukiniti njegov mandat? Se med državami članicami Sveta za uresničevanje miru (PIC) kaže razkol? Je vloga Urada visokega predstavnika razlog za preložitev rednega zasedanja PIC s začetka meseca. Kakšni so dejanski razlogi – Evropa ali Schmidtovo delovanje oziroma bonske pristojnosti.

V zadnjih dneh je vse bolj aktualna tema morebitno zmanjšanje pooblastil Urada visokega predstavnika, njegova premestitev ali zaprtje. Obveznosti oblasti, ki bi morale predhoditi temu koraku, niso izpolnjene, naša pot evropskih integracij od odprtja pogajanj pa je upočasnjena. Visoki predstavnik meni, da prihodnost BiH z Urada visokega predstavnika čez nekaj desetletij ne bi smela biti možnost, vendar da je za ta korak še prezgodaj. O tem se pogovarjajo, na čigavo pobudo – to še ni znano.

"Pogovarjali smo se o Daytonu, PIC-u, vključno z mojo prisotnostjo. Imeli smo široko razpravo o vseh temah. Vendar v zvezi s tem ni bilo nobenih odločitev. Pogovarjali smo se o tem, kako lahko uskladimo evropske integracije Bosne in Hercegovine in prisotnost Urada visokega predstavnika. Jaz bi rekel, da meni ne bi bilo všeč, da bi bil tukaj še kakšnih 30 let. Naslednjih 20 let bi moralo biti obdobje sprememb. Jaz bom tukaj tako dolgo, kolikor bom videl, da obstaja obveznost poročanja Varnostnemu svetu ZN – o tem, da stvari niso dovolj vzdržne, da ta država ostane brez prisotnosti mednarodne skupnosti na podlagi Daytonskega sporazuma," je dejal Schmidt.

V ameriški administraciji ni spremembe tečaja glede Urada visokega predstavnika. Izrecno nasprotujejo protidaytonskim in protiustavnim dejanjem.


"Podpiramo Visokega predstavnika in njegova pooblastila ter njegove odločitve, da jih uporabi, ko je to potrebno. To je naša politika zadnjih 30 let in bo tudi v prihodnjih letih. Menimo, da sta Urad visokega predstavnika, Visoki predstavnik in bonska pooblastila nekaj, kar je komplementarno in omogoča to, kar počne EU v BiH, da pomaga," je izjavil veleposlanik ZDA v BiH Michael Murphy.

Iz delegacije EU v pogovoru neuradno pravijo, da ostajajo pri stališču, da je Urad visokega predstavnika tam do izpolnitve Agende 5+2. Podporo Visokemu predstavniku so izrazile tudi stranke Trojke, ki ocenjujejo, da je indikativno, da se aktualizacija angažmaja Urada visokega predstavnika zgodi v času napovedi vračanja pristojnosti entitetam.

"Vsi, ki zagovarjajo slabljenje Urada visokega predstavnika, gredo na roko načrtom Vladimirja Putina in njegovih satelitov na oblasti v Srbiji in entiteti RS. Zato je še posebej presenetljivo, če takšna stališča zagovarjajo članice EU, ki se deklarativno upirajo agresiji na Ukrajino in Putinovemu režimu. Pozivamo vse akterje mednarodnega reda, še posebej EU, ZDA in Veliko Britanijo, tradicionalne partnerje in prijatelje BiH, da javno artikulirajo sporočila nedoumne podpore Urada visokega predstavnika," piše v sporočilu SDP, NiP in NS.

Stališča znotraj BiH o angažmaju Urada visokega predstavnika so deljena, čeprav obstaja več razlogov, zakaj država ni zrela za ukinitev Urada visokega predstavnika. Pasivnost prejšnjega Visokega predstavnika Valentina Inzka je poleg tega, da je narušila zaupanje v institucijo Urada visokega predstavnika, okrepila tudi retrogradne sile, je ocena Zijada Bećirovića, prvega moža Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije: "Mednarodna skupnost ves čas sodeluje pri kreiranju situacije v BiH in nameščanju sebi primernih struktur oblasti. Tega niso zamudili na preteklih volitvah, ko so namestili tako Milorada Dodika kot Dragana Čovića in Trojko, lahko pa bi bila drugačna koalicija vsaj na ravni BiH."

"Vladajoča struktura v RS meni, da bi bilo treba to storiti takoj, dober del strukture iz FBiH prav tako. Vendar je relevantna ocena mednarodnih dejavnikov, kar govorijo tudi pravna dejstva, da BiH ni niti približno zaživela kot pravna in demokratična država," je dejal Duško Vejnović, predsednik Evropskega defendološkega centra iz Banje Luke.

Veleposlaništvo Francije v BiH zanika navedbe, da je to državo administracija EU zadolžila za pripravo gradiva o statusu Urada visokega predstavnika, ki ga bo posredovala članicam PIC, in opozarja, da Francija podpira mandat Visokega predstavnika.

"Vidimo pobudo Francije, ki je posledica resnega lobiranja, da pride do ukinitve Urada visokega predstavnika, torej njegove transformacije. To lahko razumemo v kontekstu predsednika Emmanuela Macrona, ki je izgubil nadzor in vpliv na več kolonij, izgublja vpliv na mednarodni ravni in to je vprašanje notranje francoske politike – čeprav realno Urad visokega predstavnika nima zveze s Francijo," dodaja Bećirović.

Neizpodbitna pot evropskih integracij zahteva krepitev državnih institucij, vendar dokler je fokus oblasti BiH usmerjen na vprašanja, o katerih ni dogovora, upravičenost delovanja Urada visokega predstavnika ima podlago. Toda, da kjer je dim, je tudi ogenj – kaže dejstvo, da je bilo redno zasedanje PIC s začetka junija preloženo in da je vprašanje v javnosti o delovanju Schmidta in Urada visokega predstavnika aktualizirano, kar daje prostor za dvom, da med določenimi strukturami obstajajo namere po zmanjšanju pooblastil Visokega predstavnika, pod krinko, da ne moremo v EU z mednarodnim dejavnikom.

(Federalna.ba)