Napisal: Armin Sijamić
Pred mesecem dni je izraelska vojska sprožila invazijo na Libanon z namenom potisnitve šiitskega Hezbolaha od svoje meje. V štirih tednih vojne je bil učinek izraelskih kopenskih enot skromen in zdaj nekateri napovedujejo novo fazo operacije in pošiljanje dodatnih sil. Kaj se je dogajalo v zadnjem mesecu in zakaj številčnejša in tehnično superiornejša vojska ni potisnila Hezbolaha?
V zadnjih mesecih je izraelska vojska premikala enote iz Gaze na sever Izraela, priprave na operacijo v Libanonu proti veliko močnejšemu nasprotniku kot je Hamas. Hezbolah trdi, da je ob meji razporejenih okoli sedemdeset tisoč izraelskih vojakov in da zavračajo njihove napade.
Koliko izraelskih vojakov je tam, javnosti ni znano, dejstvo pa je, da te enote niso naredile nobenega pomembnega preboja v Libanon. Po dostopnih informacijah se spopadi vodijo na nekaj sto metrov od meje obeh držav. Prav tako po dostopnih podatkih Hezbolah ni izvedel polne mobilizacije svojih sil. Zakaj potem izraelske sile ne napredujejo?
Strateška postavitev
Če ne bi bilo izraelskega bombardiranja delov Bejruta in drugih krajev v Libanonu, kjer živijo šiiti, se zdi, da bi takšno vojno Hezbolah proti Izraelu lahko vodil neskončno dolgo. Ko je Hamas napadel Izrael 7. oktobra, je Hezbolah že naslednji dan napadel baze izraelske vojske na severu te države z obrazložitvijo, da želijo pomagati palestinskemu narodu. Ta pomoč za Hamas je bila dragocena, saj so nekatere najboljše izraelske enote ostale zunaj Gaze, čakajoč na napad iz Libanona.
Od takrat je Hezbolah obstreljeval vojaške baze, nato pa še naselja in izselil na stotine tisoč Izraelcev iz njihovih domov. Voditelj Hezbolaha Hassan Nasrallah, ki ga je Izrael likvidiral v Bejrutu 27. septembra, je sporočil, da se bodo napadi gibanja ustavili, ko bo doseženo mir v Gazi.
Izrael se ni strinjal s temi pogoji in sporočil, da to, kar se dogovori v Tel Avivu z Hamasom, ne velja za Hezbolah. Štiri dni po začetku invazije je bil Nasrallah likvidiran, pred in po tem pa še številni uradniki Hezbolaha. V eksploziji pejdžerjev in toki-vokijev je bil Hezbolah močno, a ne usodno prizadet.
Pred začetek operacije v Libanonu je izraelski premier Benjamin Netanjahu postavil tri cilje. Prvi, potisniti Hezbolah čez reko Litani, približno trideset kilometrov od meje. Drugi, ustaviti raketne in donske napade na Izrael. Tretji, vrniti razseljene prebivalce s severa Izraela v njihove domove. Do zdaj ni dosegel nobenega od teh ciljev.
Izkušnje vojne
Da bi to dosegel, ko predlagana možnost ni bila sprejemljiva, se je Izrael moral odločiti za kopensko operacijo v Libanonu, torej vrniti se tja, kjer ga je porazil isti nasprotnik leta 2006. Osemnajst let kasneje je Hezbolah močnejši, silni udarci, ki jih je utrpel v zadnjih mesecih, pa so dokaz tega. Po seriji napadov na infrastrukturo Hezbolaha so mnogi mislili, da so zlomljeni.
Zadnji dve tedna kažeta, da se je Hezbolah opomogel, celo njegova medijska mašinerija, ki objavlja video materiale o operacijah gibanja. Vojaški del se zdi najmanj prizadet. Po izraelskih letalskih napadih na Libanon Hezbolah obstreljuje Izrael. To počnejo vsak dan, napadajo Haifo in Tel Aviv. V nedavnem napadu z dronom je bila zadeta menza brigade Golani, medtem ko so vojaki večerjali. Pretekli vikend je bila zadeta hiša, v kateri živi Netanjahu. Pred nekaj tedni je Izrael trdil, da je uničil na stotine lokacij Hezbolaha, vključno z zaklonišči, skladišči orožja, bazami...
Poleg tega so zabeleženi tudi drugi primeri, ko je Hezbolah povzročil Izraelu hude izgube. Mediji, blizu temu gibanju, trdijo, da je bilo ubitih več deset izraelskih vojakov, ranjenih pa na stotine. Po teh poročilih Hezbolah napada iz zased, ali neposredno z raketami, artilerijo, droni...
Kako natančno potekajo spopadi, javnosti ni znano, vendar je zagotovo, da Hezbolah izkorišča dejstvo, da se bojujejo tam, kjer delujejo že desetletja in kjer so razvili mreže utrdb in predorov, pri čemer izkoriščajo geografske značilnosti terena. Gledano iz Izraela proti severu, proti Libanonu, teren postaja višji, zato je vsako od številnih hribovij ovira za izraelsko vojsko. Takšen teren daje Hezbolahu prednost. Zato je Izrael v zadnjih tednih poskušal napadati od vzhoda proti zahodu, od mesta Kiryat Shmona proti obali, da bi se izognil smeri napada jug – sever.
Hkrati je Izrael poskušal premikati ob Sredozemskem morju, kjer so prišli v konflikt z mirovnimi silami Združenih narodov, ki se nahajajo v tem delu Libanona. Misija, znana pod imenom UNIFIL, se je večkrat pritožila, da je tarča izraelskih sil, in sporočila, da Izrael krši resolucijo 1701 Varnostnega sveta ZN iz leta 2006. Netanjahu je zahteval od vojakov ZN, da se umaknejo, pri čemer je v zavrnitvi te zahteve najbolj izstopal irski bataljon. Po tem so podporo UNIFIL-u nudile številne države, ki so na mejo Libanona in Izraela poslale mirovne sile.
Območje južnega Libanona je površinsko majhno. Trideset kilometrov zračne linije je od Kiryat Shmone do morja, in toliko od meje Libanona do reke Litani. Na tem območju, poleg sil UNIFIL, poteka spopad med Hezbolahom in Izraelom. Čeprav vsi parametri o številčnosti in moči sil govorijo v prid izraelski strani, se na terenu to trenutno ne vidi. Razlog za to je tudi usposobljenost Hezbolaha, pa tudi priprave, ki so jih izvajali desetletja. Javnosti so bili prikazani celotni podzemni mesti z vsemi potrebščinami za vojsko, celo tovornjaki, ki se natovorjeni z raketami premikajo skozi predore.
Številni verjamejo, da je Hezbolahu pri gradnji teh predorov pomagala Severna Koreja, ki ima podobne baze in kjer hrani svoj jedrski arzenal. Pjongjang je takšne predore, nekdanja rudniška okna, uporabljal za testiranje jedrskega orožja. Nekateri v Izraelu menijo, da so severnokorejski inštruktorji naučili Hezbolah, kako kopati v goratih in kamnitih predelih, kot je južni Libanon. Ti strokovnjaki verjamejo, da je Hezbolah ustvaril mrežo predorov in skladišč do globine štirideset metrov, in da je to glavni razlog, zakaj Izrael ni porazil Hezbolaha v vojni leta 2006.
Posebnost teh predorov in zaklonišč je, da Hezbolah v njih skriva artilerijo, torej jo izvleče za napad in nato pospravi. To otežuje Izraelu oceno, od kod prihaja ogenj, in ko uspe napad, ne zagotavlja zadetka, saj so položaji zaščiteni z betonskimi zidovi. To upočasnjuje napredovanje izraelske vojske, ki se je zanašala na letalske napade, na katere Hezbolah ne more ustrezno odgovoriti. Zabeleženi so primeri, ko je Hezbolah sestrelil drone, vendar so letala zunaj njihovega dosega.
Nova ofenziva na vidiku
V zadnjih dneh nekateri navajajo, da Izrael pripravlja nov val napadov, oziroma okrepljeno delovanje kopenskih sil. Na udaru so vsi, od UNIFIL-a do libanske vojske. Na vrsti so bile tudi civilne institucije, ki naj bi po trditvah Izraela služile Hezbolahu. Pred dnevi je Izrael ciljal, kot je dejal, bančni sistem skupine. Zadeti so bili objekti združenja „Al Qard al-Hassan“, za katero mediji Hezbolaha pravijo, da zagotavlja posojila prebivalstvu v skladu z islamskim bančništvom, za zagon posla ali nakup solarnih kolektorjev.
V bistvu gre za uporabo izraelske „Dahiye doktrine“, ki je dobila ime po predmestju Bejruta, kjer je oporišče Hezbolaha, oziroma uničevanje vsega, kar lahko sovražniku služi v vojni. Omenjeno predmestje Bejruta je skoraj vsak dan izpostavljeno izraelskim letalskim napadom.
Prav tako se je omenjala možnost, da se izraelski marinci izkrcajo na obalah Libanona, potem ko naj bi uničili protiladijske rakete Hezbolaha. Spomnimo se, da je uporaba takšnih raket s strani Hezbolaha eden najbolj opaznih dogodkov v vojni leta 2006.
Izrael je podal trditev, da se pod bolnišnico Al-Sahel v Bejrutu nahajajo „stotine milijonov dolarjev v gotovini in zlatu“ in da pripadajo Hezbolahu. Direktor bolnišnice je pozval libansko vojsko, naj preveri te navedbe, in trdi, da niso resnične. Kontradmiral Daniel Hagari je v ponedeljek dejal, da „izraelske zračne sile nadzorujejo kompleks, kot vidite. Vendar pa ne bomo napadli same bolnišnice.“
Vse to kaže na to, da bo Izrael okrepil ofenzivo na sile Hezbolaha, pa tudi na oporišča po Libanonu, vključno s civilnimi. Po trditvah libanskih oblasti je bilo v tej državi v zadnjem mesecu v izraelskih napadih ubitih več kot 2.500 ljudi, ranjenih več kot 11.500 in razseljenih 1,2 milijona.
V Bejrutu je teh dneh gostoval ameriški posebni odposlanec za Libanon Amos Hochstein, ki je vodji parlamenta Nabihu Berriju, ki je blizu Hezbolahu in posrednik v njihovih pogovorih z Zahodom, predstavil mirovni načrt, ki so ga nekateri libanonski mediji razumeli kot poziv k predaji šiitskega gibanja. Po teh virih je Hezbolah ponudbo zavrnil. Ne tako dolgo nazaj so s Hochsteinom dosegli zgodovinski sporazum o naravnem plinu ob obalah Libanona in Izraela.
Da je zdaj za diplomacijo vse manj želje, govorijo tudi sinočnje trditve Izraela, in današnje priznanje Hezbolaha, da so v letalskem napadu pred tremi tedni likvidirali Hashema Safieddina, za katerega se je mislilo, da bo novi vodja tega šiitskega gibanja. Poleg tega svet tri tedne pričakuje izraelski povračilni napad na Iran, kar Bližnji vzhod približuje veliki vojni in kar je možnost, ki je na mizi že od napada Hamasa 7. oktobra.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
