Zakaj morajo državljani Brčko distrikta v osebno izkaznico vpisati entitetno državljanstvo?

Mirovni sporazum iz Daytona je zagotovil pravno kontinuiteto države BiH, vendar ob pogoju spremembe njene notranje strukture. BiH je sestavljena iz dveh entitet, Republike Srbske in Federacije BiH, za katere se je verjelo, da nimajo značaja držav. Branje določb Daytona o dvojnem državljanstvu, ki pomenijo, da morajo državljani BiH poleg državljanstva BiH imeti tudi državljanstvo enega od entitet, je postavilo pod vprašaj to prepričanje, analizira Enes Pašalić, poslanec v skupščini Brčko distrikta.

Brčko distrikt – tretji entitet

Vsak državljan BiH je, odvisno od kraja prebivališča, samodejno državljan nekega entiteta, tako kot je vsak državljan nekega entiteta samodejno državljan BiH. Entitetno in državljanstvo BiH, oziroma entitetne in meje BiH, se medsebojno pogojujeta in legitimira, pri čemer vprašanje prednosti ostaja odprto. Tisto, kar je odstopalo od te entitetne logike Daytona in kar je ponujalo tudi drugačne možnosti, je bila Končna arbitražna odločitev za Brčko, s katero je bil ustanovljen Brčko distrikt BiH.

Brčko distrikt BiH je definiran kot kondominij, formalno last obeh entitet, vendar je praktično postal tretji entitet, na katerega sta Republika Srbska in Federacija BiH „trajno in nepovratno“ prenesli svoje pristojnosti in kot tak je bil postavljen pod neposredno suverenost države BiH. V Distriktu je bila ukinjena entitetna meja, s tem pa tudi možnosti za samodejno določanje entitetnega državljanstva in njegovo povezovanje z državljanstvom BiH. Končna arbitražna odločitev in zakoni o državljanstvu nudijo prebivalcem Distrikta možnost izbire entitetnega državljanstva, ki ga potrebujejo zaradi entitetno-nacionalne arhitekture Daytona BiH in volilnega zakona, da bi sodelovali na volitvah, vendar jih k temu ne silijo. Mnogi državljani Distrikta so pokazali animozitet do entitetnega državljanstva. Tako je bilo za državne volitve, za katere je nujna entitetna opcija, do 30.000 manj registriranih volivcev v primerjavi z lokalnimi volitvami, za katere entitetna opcija ni potrebna. Očitno je bilo treba premagati animozitet državljanov Distrikta do entitetnega državljanstva in možnosti, ki jih je ponujala Končna arbitražna odločitev.

Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici državljanov BiH, ki ga je parlament BiH sprejel leta 2012, je v 6.2 členu zapisano, da se „na zahtevo vložnika vloge za izdajo OI, ali ko je to nujno za izvajanje volilnega zakona BiH, v OI vnese podatek o entitetnem državljanstvu“. Še vedno ni jasno, pod kakšnimi pogoji je bil ta zakon izglasan. Vendar se je ta določba zakona, ne glede na to, da pristojni oddelek v Distriktu nikoli ni dobil njegove avtentične razlage, v praksi spremenila v obveznost za državljane Distrikta, da morajo pri pridobivanju OI vanjo vpisati entitetno državljanstvo. Takšna obveznost je v nasprotju s Končno arbitražno odločitvijo in s tem se kršijo temeljne državljanske pravice prebivalcev Distrikta.

Tisto, kar bi se lahko storilo na ravni skupščine Distrikta, kjer je bošnjaška vladajoča politika že dolgo postala služkinja dominantne velikosrbske politike SDS in SNSD, je bil sklep skupščine, da se izvede državni nadzor nad izvajanjem zakona o OI in obveznostjo vpisa entitetnega državljanstva v OI za državljane Distrikta. Nadzor so opravili uslužbenci ministrstva za civilne zadeve. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je v skladu s 6.2 členom zakona o OI nujno za državljane Distrikta v OI vpisovati entitetno državljanstvo. V obrazložitvi je navedeno, da bi sicer državljanom Distrikta bilo odvzeto aktivno volilno pravico, in glede na to, da je „volilna pravica ena od temeljnih pravic državljanov, pristojni organi ... ne morejo s svojim nezakonitim in nepravilnim delovanjem onemogočiti uresničevanje temeljne pravice državljanov – volilne pravice“.

Nespoštovanje Končne arbitražne odločitve

Kakšno hinavščino. Kot da državljani Distrikta ne morejo svoje volilne pravice uresničiti z dokazilom o entitetnem državljanstvu, seveda pod pogojem, da to želijo. Volilna pravica, kot pove že sama beseda, je pravica, ne obveznost, posedovanje osebne izkaznice pa je obveznost. Hkrati je obveznost vpisa entitetnega državljanstva v OI neustavna, saj je Končna arbitražna odločitev postala sestavni del Ustave BiH, v njej pa piše, da je entitetno državljanstvo le možnost, ne obveznost. Obrazlagati obveznost državljanov Distrikta, da v osebno izkaznico vpisujejo entitetno državljanstvo zaradi izvajanja volitev, ni le nevzdržno, ampak tudi žaljivo. Če se je želelo brčansko volilno „čredo“ prisiliti k sodelovanju na državnih volitvah, se je to lahko storilo tudi na drugačen način.

Seveda so na podlagi Končne arbitražne odločitve obstajale tudi nekatere povsem drugačne možnosti za Distrikt in njegove državljane, ki v absurdni nametnjeni entitetni logiki izbirajo predstavnike v entitetne skupščine, čeprav se zakoni entitet v Distriktu ne izvajajo, izbirajo poslance predstavniškega doma skupščine BiH posredno preko entitetnega državljanstva, čeprav se zakoni BiH neposredno izvajajo v Distriktu, brez posredovanja entitet, in čeprav tisti z entitetnim državljanstvom FBiH ne sodelujejo pri izvolitvi Doma narodov PS BiH in FBiH, ker Distrikt ni kanton, niti ne pripada nobenemu od kantonov Federacije, vendar se te možnosti očitno niso videle iz Sarajeva.

Ta obvezna entitetizacija državljanstva v Distriktu je le eden od aktualnih primerov kršitev Končne arbitražne odločitve, ki na žalost v lokalni izvedbi traja že leta, uničuje vse bosanskohercegovsko v Distriktu, predvsem skupne multietnične institucije, s sistemskim kriminalom in korupcijo, zadolževanji, ki spodkopavajo finančno stabilnost Distrikta, nespoštovanjem državnih zakonov...

Tokrat se to dogaja, kakšen paradoks, v izvedbi državnih institucij, ki jih predstavljajo tudi tisti, ki se imajo za dediče politike, ki je tvegala nepodpisovanje mirovnega sporazuma iz Daytona zaradi arbitraže o Brčkem, in ki je izbojevala rešitev, vsebovano v Končni arbitražni odločitvi.