
(Patria) - Odločitev Tožilstva BiH, da ne izvede preiskave proti članu Predsedstva Željku Komšiću na podlagi prijave Slavena Galića, namestnika ministra obrambe BiH, sproža zanimiv pravno-politični razmislek, ne le zaradi same vsebine prijave, ampak tudi zaradi selektivnega pristopa tistih, ki jih vlagajo.
Komšić je bil prijavljen zaradi govora ob odkritju spomenika generalu Mehmedu Alagiću, Galić, ki je bil v tem primeru prijavitelj, pa trdi, da Komšićev govor spodbuja nacionalno in versko nestrpnost, ker je med drugim govoril pozitivno o generalu Armije RBiH, zoper katerega je potekal postopek v Haagu, čeprav do pravnomočne sodbe sploh ni prišlo.
Vendar Galić, zanimivo, nikoli ni prijavil Darija Kordića, obsojenega vojnega zločinca iz BiH pred sodiščem v Haagu, ki je po izhodu iz zapora izjavil, da „ne bi spremenil ničesar“ in da bi „spet naredil isto“. Ali je glorifikacija pravnomočno obsojenega vojnega zločinca, brez kakršnega koli kesanja, manj sporna kot govor o generalu, ki nikoli ni bil obsojen? Ali pa je problem le, ko govor prihaja „s tiste strani“?
Galić, kot poroča Detektor, napoveduje, da bo vložil pritožbo na odločitev tožilstva, vendar bi bilo koristno, če bi javnosti pojasnil, zakaj njegova zaskrbljenost zaradi „govora sovraštva“ ni enako občutljiva na vseh straneh.
Pravičnost, če je resnično pravičnost, ne more imeti dvojnih meril.
(A.Č.Z,)
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























