Zakaj BiH še nima glavnega pogajalca z EU: Politične kalkulacije pred evropsko prihodnostjo

Napisal: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsedstva Kroga 99

Evropska unija zahteva, da Bosna in Hercegovina imenuje glavnega pogajalca in pogajalsko ekipo, da bi lahko državni organi v pristopnem procesu "govorili z enim glasom".

Brez imenovanega pogajalca BiH ne more formalno začeti pogajanj z EU, torej ne more vzpostaviti pogajalskega okvira. Uspeh pogajalskega procesa države je v veliki meri odvisen od kompetenc in verodostojnosti glavnega pogajalca. In prav tu se postavlja vprašanje: Komu pripada pravica, da govori "z enim glasom" v imenu Bosne in Hercegovine?

Pogajanja Hrvaške so bila najdaljši in najpodrobnejši pristopni proces do takrat, saj je EU po izkušnjah s prejšnjimi širitvami (2004 in 2007) uvedla strožje kriterije, zlasti na področjih pravosodja, boja proti korupciji, vladavine prava in reforme javne uprave. Bosna in Hercegovina je vlogo za članstvo v EU podala leta 2016, status kandidatke pa je dobila šele leta 2022. Od vloge do danes je minilo skoraj devet let – brez začetka pogajanj.

Za primerjavo: Severna Makedonija je na začetek pogajanj čakala 17 let (zaradi sporov z Grčijo, nato pa še z Bolgarijo), medtem ko pogajanja Črne Gore potekajo že 13 let.

Ključne kompetence glavnega pogajalca

Oseba, ki bo prevzela to funkcijo, mora imeti sistemsko razumevanje evropskih integracij, poznavanje institucij EU, njihovih pristojnosti in procesov odločanja. Morala bi razumeti, kako reforme v enem sektorju vplivajo na druge – npr. kako vladavina prava vpliva na ekonomske politike. Nujno je poznavanje pravnega reda EU, evropskega prava, javne uprave in ekonomskih politik.

Poleg strokovnosti so potrebne tudi visoka raven diplomatskih in pogajalskih veščin, izkušnje v mednarodnih pogajanjih ter sposobnost komunikacije z različnimi interesnimi skupinami. Ključno je tudi obvladovanje ravnotežja med zahtevami EU in domačimi političnimi realnostmi – veščina kompromisa brez izgube suverenosti in verodostojnosti države.

V idealnem primeru bi moral biti pogajalec politično nevtralna osebnost, z ugledom doma in v tujini. Moral bi biti nad strankarskimi delitvami, izbran po strokovnih, ne po političnih kriterijih, in imeti zaupanje oblasti, opozicije in civilne družbe. Ker pogajalski proces običajno traja več let, mora biti ta oseba tudi nosilec kontinuitete, kljub političnim spremembam. Ker usklajuje celotno pogajalsko ekipo (ki običajno šteje več strokovnjakov za posamezna poglavja), mora imeti izražene vodstvene in organizacijske sposobnosti.

Od njega se pričakuje jasna komunikacija do domače javnosti, sposobnost razlage koristi, stroškov in obveznosti procesa ter izgradnja zaupanja z institucijami EU in stalnimi predstavniki držav članic. Integriteta in odpornost na politične in lobistične vplive sta samoumevni. Pogajalec mora braniti interese države, vendar brez populizma – pogosto tudi z sprejemanjem nepopularnih, a nujnih odločitev v interesu reform.

V Bosni in Hercegovini obstajajo osebe, ki lahko v večji meri izpolnjujejo postavljene kriterije, vendar mehanizmi odločanja in resnična zavezanost EU integracijam ne dajejo optimizma, da bo izbira ustrezna, če sploh bo.

Komu pripada pooblastilo za imenovanje?

V BiH trenutno potekajo pogajanja o pogajalcu. Politične elite vodijo razprave o tem, kdo bo sedel za mizo v imenu države. Evropski standardi zahtevajo strokovnost, domača politika pa zahteva ravnotežje po etničnem ključu.

Eden del političnih akterjev meni, da bi imenovanje moral opraviti Svet ministrov BiH, drugi zagovarjajo stališče, da je to pristojnost Predsedstva BiH, saj je po Ustavi BiH kolektivni šef države zadolžen za zunanje zadeve.

Končno, ena skupina parlamentarcev zagovarja, da mora potrditev potekati skozi Predstavniški dom Parlamentarne skupščine BiH. Prisotni so tudi argumenti, da je potrebno sprejetje zakona o glavnem pogajalcu, da bi se za to imenovanje vzpostavila nova pravna podlaga.

Etnično in politično ravnotežje zagovarjajo iz entitete Rs, z zahtevo, da je glavni pogajalec nekdo iz Rs-a, oziroma da se zagotovi zastopanost vsakega od treh konstitutivnih narodov. Nekdanji predsednik SNSD-a, stranke, ki je trenutno na oblasti, je večkrat izjavil, da je proti EU integracijam.

Na drugi strani je zvestoba HDZ-a BiH evropskim integracijam vprašljiva, saj poziva k "federalizmu in enakopravnosti etničnih skupin", kar vodi v blokado evropskih integracij in onemogočanje državljanske enakosti. Kakšen glavni pogajalec bi lahko ustrezal strankam s takšnimi političnimi vizijami, ni težko predvideti.

Strankarski nadzor vs. tehnična funkcija

Del političnih akterjev opozarja, da pogajalec ne sme biti izključno politično imenovan skozi strankarske kvote, temveč mora imeti strokovne kompetence in biti sprejemljiv za vse strani – da bi EU imela zaupanje v osebo, ki vodi proces. Obstaja realna bojazen, da bo imenovanje "politični dogovor" med strankami, kar bi oslabilo legitimnost pogajalskega okvira.

Blokade glede imenovanja dodatno poudarjajo globoke politične delitve znotraj BiH. EU vidi takšno odlašanje kot znak, da BiH ni pripravljena delovati enotno in s skladno državno politiko, kar je osnovni pogoj za uspešno integracijo.

Bosna in Hercegovina je dobila status kandidatke, vendar ne volje, da odloči, kdo bo ta status pretvoril v pogajanja. Imenovanje glavnega pogajalca ni tehnično vprašanje, temveč politično ogledalo dejanskega odnosa bh. oblasti do Evropske unije. Tiste politike, ki se bojijo enotnega pogajalca, se v bistvu bojijo enotne države.