Zakaj bi Bošnjaki pozabili na Miloševićeve eskadrone smrti ali kakšno BiH želijo Ivanić, Čović in Dodik

Piše: Prof. Nedžad Ahatović

Mednarodno sodišče v Haagu je februarja 2007. kot neutemeljeno zavrnilo tožbo BiH proti ZR Jugoslaviji oziroma Srbiji za agresijo in genocid.

S sodbo je BiH ostala možnost, da v roku desetih let sproži postopek revizije, če v tem obdobju zbere in predloži nove dokaze, s katerimi bi podprla svojo tožbo.

Rok za začetek postopka revizije se izteče konec februarja 2017.

V kontekstu te teme trenutni predsedujoči Predsedstva BiH Mladen Ivanić meni, da bošnjaškim politikom ne bo uspelo sprožiti revizije tožbe za genocid proti Srbiji pred Mednarodnim sodiščem in da bi bilo bolje, da tega niti ne poskušajo!?

"Mislim, da jim to ne bo uspelo in bolje bi bilo, da niti ne poskušajo", je dejal Ivanić.

O isti temi je za lokalne medije še ugotovil naslednje:

 „To je bošnjaška obnova tožbe, Bošnjaki obnavljajo tožbo, to ni obnova tožbe BiH proti Srbiji", je dejal Ivanić.

Ti dve ugotovitvi spoštovanega člana Predsedstva BiH iz vrst srbskega naroda gospoda Mladena Ivanića sta klasičen in šolski primer šovinizma. To je verjetno tista kulturološka raven, intelektualni dignitet in značaj profesorja družbenih ved Univerze v Glasgowu.

Vzemimo zdaj drugo skrajnost. Obeleževanje obletnice groznih ustaških zločinov in kasnejšega genocida nad Srbi v podkozarskih vaseh med ofenzivo fašistov proti Titovim partizanom v tem delu Bosne leta 1942, ki se vsako leto odvija v Donji Gradini, ne more miniti brez spoštovanega člana Predsedstva BiH gospoda Mladena Ivanića.  Medtem ko je Srebrenica in obeleževanje 11. julija zanj politizirana passe tema.

Na žalost ga prav njegova prisotnost na obeleževanju zločinov in genocida nad Srbi dela cinično hinavskega, saj istega zločina genocida, ki se je zgodil nad Bošnjaki v zadnji vojni, dotični gospod ne šteje za dejstvo. 

Torej, Mladen Ivanić meni, da je genocid v Srebrenici kot termin zgolj pravica drugega, da ima svoje mnenje o tem „dogodku“, čeprav je bil ta „dogodek“ večkrat prelit v sodne sodbe za genocid nad Bošnjaki s strani Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu, s čimer je ta „dogodek“ postal dejstvo o genocidu.

Kaj pomeni tako izražen negativen odnos do veljavnih sodnih sodb - dejstev o genocidu s strani intelektualca, pedagoga in znanstvenega delavca?

Ali to pomeni, da so bošnjaške žrtve v pretekli vojni nepomembne, ker so bile takrat in so še danes državljani drugega ali tretjega reda, ali pa so te žrtve nepomembne, ker so bile ubite v imenu ustvarjanja današnje Republike Srbske, ki zagotavlja politično pozicijo in udoben državni eksistencialni komformizem ljudem, kot je gospod Ivanić?

Trditi, da so se v Auschwitzu, Treblinki, Mauthausnu, Dachauu, Jasenovcu, Stari Gradiški in v Srebrenici ter še desetih mestih v BiH skozi daljšo in bližnjo zgodovino zgodili zločini genocida, je stvar visoke ravni spoštovanja drugega in drugačnega, osebne vzgoje, formalne izobrazbe in pismenosti. 

Vsaka nasprotna trditev je prvovrsten šovinizem in odraz zelo nizke ravni spoštovanja drugega in drugačnega, osebne vzgoje, formalne izobrazbe in pismenosti.

Če gospod Ivanić ne pozablja (in ne sme se pozabiti) grozote, ki so jo ustaške čete fašista Ante Pavelića priredile prebivalcem podkozarskih vasi, kot je Donja Gradina pred 80 leti, ko so otroke, stare dve, tri leta, ki so jokali v kolonah Srbov, ki so jih s Kozare vodili v koncentracijsko taborišče Jasenovac, utišali tako, da so jih materam iztrgali iz naročja in jih vrgli ob tla, držeč jih za nogico.

Zakaj bi Bošnjaki pozabili, kako so pripadniki Miloševićevih eskadronov smrti  v toplih julijskih nočeh '95 odvzemali dečke, stare 12 in 13 let, iz kolon, ki so krenile iz Srebrenice, samo da bi jih nekaj kilometrov naprej pred čelo kolone ranjene z nožem privezali za drevo in minirali, da jim ne bi mogli pomagati. Ali to za gospoda Ivanića ni isti zločin? Zločin genocida?

Moje mnenje je, da temeljno vprašanje ni zgolj obnova tožbe BiH proti Srbiji za agresijo in genocid. Temeljno vprašanje je, ali gospod Ivanić in po njegovi trditvi tudi gospod Čović želita graditi Bosno in Hercegovino tako, da bosta zločine nad Bošnjaki zanikala in omalovaževala kot politizirano passe temo ter se sklicevala na domnevni „mir v hiši“.

Medtem ko bosta zločine nad pripadniki svojih etničnih skupin vestno obeleževala, kot se tudi spodobi.  Če je zločin, zločin, ne glede na to, nad kom se je zgodil, zakaj se potem ta zločin nad Bošnjaki v Bosni in Hercegovini ne obsodi tudi z obnovo tožbe BiH proti Srbiji kot pravni naslednici ZRJ za agresijo in genocid?

Kaj je v tem primeru človeška in moralna ovira za takšno obsodbo zločina konkretno nad Bošnjaki pri gospodu Ivaniću? 

Če taka obstaja, in očitno obstaja, se potem upravičeno postavlja vprašanje, ali bi gospod Ivanić izpodbijal isto obnovo tožbe, če bi pred tem mednarodnim sodiščem v Haagu potekal postopek BiH proti NDH za agresijo, aneksijo in genocid. Globoko verjamem, da ne. Zato se vsiljuje sklep, da je gospod Ivanić pravzaprav „Milorad Dodik“ s pentljo.