Zakaj bi bili evropske služabnike, ko smo potomci bosanskih kraljev

Piše: Rasim Belko

---

Banovi, kralji, junaki, znani in neznani. Vojne, viharji, okupatorji, tirani. Zločin, boj, obramba. 

SVOBODA! To je tisto najvišje, kar smo dosegli z referendumom leta 1992. Res je, te svobode takrat nismo dobili lahko. Morali smo si jo zaslužiti in izboriti. Toda svoboda je skozi zgodovino človeštva eden najvišjih ciljev, za katere se je vredno boriti. Borili smo se in izborili. 

Preživeli smo VOJNO in dočakali MIR. Ne vsi, ostali smo brez mnogih, a končno smo dobili neodvisno državo BOSNO in HERCEGOVINO. 

Mir, ki smo ga dobili, nam ni prinesel mirnosti. Ta mir je le ustavil smrt. Toda kdaj je na naših tleh, ki so nagnjena k potresom, mir pomenil mirnost. Nikoli. Mir je v domovini Bosancev in Hercegovcev drugi vzvišeni cilj, za katerega je bilo prelite veliko krvi, a mirnost nikoli ni prišla. 

BOJ je tisto, kar je prišlo po miru. In boj z bosansko-hercegovskih hribov in dolin nikoli ni odšel. Borili smo se proti okupatorju, proti tiraniji, proti revščini, proti vetrovom in viharjem. Niti naši predniki, niti predniki naših prednikov niso bili prihranjeni boja. Boj je eden od kodov dežele, na kateri smo odraščali, in nas kot njene plodove. 

Spomnite se samo Krležine, da nihče nikoli ni videl stečka, na katerem bi bil bosanski gorjak v drugem položaju kot v pokončnem. 

Vendar boj, ki ga vodimo od prihoda miru, leta 1995, vse kaže, da izgubljamo. Ne zato, ker bi nam izhlapel bojni kod. Boj izgubljamo, ker smo dovolili, da nas nekdo in nekaj prepriča, da je drugje bolje, tukaj pa bo le še slabše. 

Pozabili smo na besede Alekse Šantića, da sonce tujega neba ne bo grelo tako kot to naše, bosansko, greje. 

Danes je spet 1. marec. Leto 2020, natančno 28 let po tistem DA na vprašanje “Ali ste za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino, državo enakopravnih državljanov, narodov BiH - Muslimanov, Srbov, Hrvatov in pripadnikov drugih narodov, ki v njej živijo?”. 

Toda danes od morja do Save, od Drine do Une številni govorijo DA, ko odgovarjajo na vprašanje, ali greš v Nemčijo. Simbolika ali nečiji načrt, težko reči, toda prav tega 1. marca stopi v veljavo nov zakon, ki olajša pot v Nemčijo. 

Tisoči Bosancev in Hercegovcev se pripravljajo zapustiti svoja stoletna ognjišča. Vse bodo pustili in se podali v prihodnost, ki jim jo predstavljajo kot varno in stabilno. 

Zato danes, ob 28 letih svobode in neodvisnosti, sem svoboden postaviti vprašanje, zakaj nismo odšli leta 1992. Takrat je bila prihodnost v Zahodni Evropi zagotovo varnejša kot v Bosni in Hercegovini, ki je vstopala v vojno. 
Zakaj smo ostali. Zakaj jih je večina ostala in čakala vojno, čakala BOJ za mir, za domovino. Zakaj smo branili domovino, iz katere komaj čakamo, da pobegnemo. 

V tisti vojni smo premagali vojaško močnejše, se branili, utrpeli izgube, a se vseeno počutili kot zmagovalci, ker smo ohranili našo domovino. 

Iz katerega razloga se danes predajamo pred par mafijskimi družinami in jim priznavamo zmago. Ali se zavedamo, da je njihova zmaga konec SVOBODE, konec BOJA in KONEC BOSNE in HERCEGOVINE. 

Ker se moramo zavedati, da se vsak, ki danes odide, ne bo imel kam vrniti. Drug za drugim bomo odšli vsi.

Komu bomo pustili naše korenine in vse tisto, kar so naši starši, naši predniki ustvarjali. Komu bomo pustili spomin na genocid, na mučenike in padle borce. Komu bomo pustili Bjelašnico, Treskavico, Jahorino, Prenj, Neretvo, Sano, Drino. 

Ali razmišljamo, kaj nam ponujajo. Ponujajo nam, da postanemo Nemci, Avstrijci, Švedi… NE! Ponujajo nam, da delamo tisto, česar Nemci, Avstrijci, Švedi in drugi ne bodo. Ponujajo nam, da postanemo služabniki in delamo vse, česar oni nočejo. 

A mi nismo narod, ki bi moral biti služabnik, ker s tem bomo pogazili tako banove kot kralje in junake. 

Zato se BOJA ne smemo odpovedati! Za boj potrebujemo tokrat pamet, energijo in dodaten atom ljubezni do Bosne in Hercegovine. 

Zakaj bi šli služiti, ko pa so bili naši predniki kralji. 

Prebudimo kod za boj in branimo svojo deželo, ker brez nje ne bo ne nas, kjerkoli že živeli. 

Boj za domovino je boj za svobodo, in le SVOBODEN ve, kaj je ŽIVLJENJE!