Nezakonita zaposlovanja v Zdravstvenem domu Kantona Sarajevo: Znanci po prošnji, drugi v čakalni vrsti

Slobodan Trninić, nekdanji direktor Javne ustanove Zdravstveni dom Kantona Sarajevo (KS), je med letoma 2007 in 2010 zaposlil skoraj 600 ljudi mimo postopkov. Med zaposlenimi so bili njegovi znanci, sorodniki članov upravnega odbora te ustanove ter otroci dolgoletnih uslužbencev, poroča novinarska agencija Patria.  

Novinarji Centra za raziskovalno novinarstvo (CIN) so stopili v stik s temi zaposlenimi ali njihovimi družinskimi člani in ti pravijo, da so se zaposlili na podlagi prošnje direktorju Trniniću. Vendar pa je CIN odkril, da je bilo tudi takih, ki jim prošnja ni mogla pomagati in kljub večletnemu čakanju niso dobili službe.

V tem obdobju je bil v veljavi sklep Vlade KS, po katerem je bilo za vsako novo zaposlitev potrebno soglasje kantonalnega ministrstva za zdravje.

Ker je bilo zaposlovanje nenačrtovano, je primanjkovalo denarja za plače novih zaposlenih, zato je direktor namenil 16,3 milijona KM iz sredstev, predvidenih za medicinski material in lastne prihodke ustanove.

Sarajevsko kantonalno tožilstvo že skoraj štiri leta preiskuje ta primer. Pred njimi je preiskavo proti Trniniću in še štirim njegovim sodelavcem vodila Zvezna uprava policije (FUP). Vse se je začelo konec leta 2009, ko je skupina državljanov prijavila nezakonita zaposlovanja.

Trninić je bil direktor Zdravstvenega doma KS deset let. V tem obdobju sta on in njegova družina postala lastnika dragocenih nepremičnin. Zdravstvena ustanova, ki jo je vodil, je največja ustanova primarnega zdravstvenega varstva v Bosni in Hercegovini (BiH). Sestavlja jo devet občinskih zdravstvenih domov in 78 ambulant.

Štiri leta na seznamu prioritet

FUP sumi Trninića, da je v štirih letih zanemarjal zakonsko obveznost, da potrebe po novih zaposlenih prijavi Službi za zaposlovanje KS, ki nato razpiše razpis. Vendar pa je vodstvo Zdravstvenega doma KS sprejelo Pravilnik o delu in z njim pooblastilo direktorja, da ljudi zaposluje mimo razpisa.

Samir Konjhodžić, višji fizioterapevt, je januarja 2005 oddal prošnjo za službo v Zdravstvenem domu. Pet mesecev kasneje mu je na prošnjo odgovoril direktor Trninić, češ da je bil uvrščen na „seznam prioritet“ in da ga bodo kontaktirali ob potrebi po sprejemu na to delovno mesto.

Konjhodžić nikoli ni prejel klica iz Zdravstvenega doma. Po podatkih, do katerih je prišel CIN, je Trninić v štirih letih zaposlil enega fizioterapevta in 55 fizioterapevtskih tehnikov.

Konjhodžić pravi, da je bil pripravljen delati tudi službo, ki je pod njegovimi kvalifikacijami. „Življenjskega pomena mi je bilo, da dobim službo.“

Marca 2009 je ponovno pisal Trniniću in ga spomnil na svojo prošnjo. Dva dni kasneje je prejel odgovor, da ni novih sprejemov v Zdravstvenem domu, v skladu z akti Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZO).

ZZO vsako leto sprejme finančni načrt, v katerem navede, koliko zaposlenih v Zdravstvenem domu financira. Za leto 2009 je bil načrtovan enak broj zaposlenih kot v preteklem letu.

Kljub temu je Trninić v tem letu zaposlil 211 novih delavcev.

Med njimi je bila tudi šestdesetletna Svjetlana Kapetanović, žena Osmana Kapetanovića, takratnega načelnika Sanitarične inšpekcije KS.

Kapetanovićeva je specialistka transfuziologije in je do takrat delala v Zavodu za transfuzijsko medicino Federacije BiH kot vodja Oddelka za laboratorijsko obdelavo krvi. Jeseni 2008 je Zavod proti njej vložil prijavo na Kantonalno tožilstvo Kantona Sarajevo zaradi suma, da je spreminjala podatke o krvnih skupinah pacientov.

Kapetanovićeva je januarja 2009 na lastno zahtevo z Zavodom sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja in istega leta se je zaposlila v Zdravstvenem domu „Center“. Z dodatnimi izobraževanji je tam delala kot zdravnica družinske medicine do upokojitve. Na vprašanje novinarke CIN, kako se je zaposlila v Zdravstvenem domu, Kapetanovićeva pravi: „Ne vem, moj mož je oddal papirje.“

Čeprav je dejala, da njen mož ni poznal Slobodana Trninića, je Osman Kapetanović, tudi zdravnik po stroki, novinarki CIN dejal, da sta ista generacija. Ni želel govoriti o tem, ali je to pomagalo pri zaposlitvi njegove žene.

„Znastva so zasebna stvar,“ je dodal.

Kantonalno tožilstvo je marca 2015 ustavilo preiskavo proti Svetlani Kapetanović, ker so bili dokazi v njenem primeru nezakoniti, torej pridobljeni brez odredbe pristojnega sodišča. Zoper njo nikoli ni bil sprožen disciplinski postopek pred Zdravniško zbornico, v Zavodu pa pravijo, da ne vedo, zakaj se to ni zgodilo.

Nekakšna noro sreča

Glede na raziskavo CIN je Trninić v Zdravstvenem domu zaposlil še najmanj šest svojih znancev ali otrok dolgoletnih uslužbencev te ustanove in članov upravnega odbora.

Ena izmed njih je tudi zdravnica Mahira Kukavica-Durić, hčerka Fadile Kukavice, upokojene zdravnice, ki je delala v Zdravstvenem domu „Stari Grad“. Kukavica pravi, da so v času, ko je njena hčerka oddala prošnjo za službo, prednost dajali otrokom uslužbencev.

„Poslušajte, realno, tudi logično je to,“ pravi in dodaja: „O gospodu Trniniću imam tako visoko mnenje, ker je vedno skrbel, da našim otrokom pomaga, predvsem.“

Kukavica pravi, da je imela njena hčerka izjemno visoke ocene, da nihče ni prosil za njeno službo in da je bila to preprosto „neka noro sreča“.

Poleg tega, da je hčerka uslužbenke, je Mahira tudi snaha Amire Durić, ki je bila od leta 2005 do 2009 predsednica upravnega odbora Zdravstvenega doma. Durićeva zanika, da bi na kakršen koli način posredovala za službo svoje snahe.

Mahira Kukavica-Durić od leta 2010 ne dela v Zdravstvenem domu „Stari Grad“ in ni bila na voljo za pogovor z novinarji CIN.

Glede na Statut Zdravstvenega doma je generalni direktor za svoje delo odgovoren upravnemu odboru, ki odloča o njegovem imenovanju in razrešitvi, ob predhodnem soglasju ministra za zdravje KS.

Z Durićevo je bil v upravnem odboru tudi Ferid Selmanović, čigar sin Mirsel, diplomirani ekonomist, danes dela v Nabavni službi Zdravstvenega doma.

Selmanovićeva o zaposlovanju nista želela govoriti z novinarko CIN.

Službo sta dobila tudi dva otroka Fate Mujan, tehnične tajnice Zdravstvenega doma „Center“, ki v tej ustanovi dela več kot 35 let. Od leta 2007 njena hčerka Anela dela kot fizioterapevtski tehnik, sin Alen pa kot evidenciar. Mujan pravi, da sta otroka samo prinesla papirje v Zdravstveni dom in jih oddala.

„Nič jaz tu nisem posredovala. Čeprav, normalno, ko sta tam prinesla papirje, sta vedela, da sta moja otroka. Je to imelo kakšno prednost (...)“, pravi Mujan.

Za razliko od nje, zdravnik Izet Hočko, predsednik Sindikata zdravnikov medicine in stomatologije Zdravstvenega doma v Sarajevu, pravi, da je sam prosil Trninića, naj mu zaposli sina. Razočaran je, ker je moral čakati 10 mesecev, da je njegov sin dobil službo laboratorijskega tehnika v Zdravstvenem domu „Novi Grad“.

„Mislim, da sem jaz to speljal samo s svojo vztrajnostjo, navsezadnje sem specialist zdravnik, navsezadnje sem zdravnik v letih, navsezadnje sem dolgo v ustanovi in imam zasluge za to ustanovo,“ pravi.

Obhajanje pravil

Trninić je v štirih letih zaposlil 587 oseb brez razpisa.

Postopek zaposlovanja je potekal takole: kandidat bi oddal prošnjo Trniniću, opravil razgovor z njim, nato pa bi odšel v Kadrovsko službo po informacije o svojem delovnem mestu. Kandidat najprej podpiše pogodbo za določen čas, po nekem času pa tudi pogodbo za stalno. Celoten postopek od oddaje prošnje do podpisa pogodbe bi trajal le nekaj dni.

V obdobju, ko je Trninić zaposloval te ljudi, je bil v veljavi sklep Vlade KS, s katerim se zdravstvenim ustanovam nalaga, da morajo za vsako novo zaposlitev iskati soglasje Ministrstva za zdravje KS. CIN je poskušal priti do podatkov, za katere zaposlene je obstajalo soglasje za zaposlitev, vendar v Ministrstvu in Zdravstvenem domu pravijo, da nimajo te dokumentacije.

Po štirih letih nezakonitega zaposlovanja, ob odhodih delavcev na druga mesta ali v pokoj, je imel Zdravstveni dom konec leta 2010 514 zaposlenih, za katere ZZO ni zagotavljal sredstev. Da bi zbral denar za njihove plače, je Trninić vsako leto vzel ves denar iz lastnih prihodkov Zdravstvenega doma ter del sredstev, namenjenih za nakup brizgalk, gaze in vate ter plačilo režijskih stroškov. Zaradi vsega tega pacienti niso imeli kakovostne zdravstvene oskrbe.

Danes v Zdravstvenem domu najbolj primanjkuje radiologov, otorinolaringologov in nevropsihiatrov. Glede na seznam zaposlenih, do katerega je prišel CIN, je bil od 587 ljudi, ki jih je Trninić zaposlil, le en specialist nevropsihiater. Po drugi strani pa so bili na različna delovna mesta sprejeti: pet prodajalcev, dva tekstilna tehnika, dva aranžerja, dva kuharja, obdelovalec tekstila, poljedelski tehnik, slaščičar, cvetličar, tapetnik, učitelj...

Študentske nepremičnine

V prijavi skupine državljanov, ki je bila posredovana FUP, je navedeno, da se za zaposlitev „dela novih delavcev jemlje podkupnina“ in da so člani družine Slobodana Trninića lastniki nepremičnin, katerih tržna vrednost presega 400.000 KM.

Čeprav predstavniki Sindikata pravijo, da so od kolegov slišali, da so dajali denar za službo, se je novinarka CIN pogovarjala z najmanj 15 zaposlenimi v Zdravstvenem domu in vsi so rekli, da jim nihče ni zahteval denarja za zaposlitev.

„Obkrožen sem z ljudmi, ki pravijo, da so dali denar, vendar nihče noče govoriti – ne samo zato, ker se boji, ampak ker je on prav tako sodeloval pri tem kriminalnem dejanju,“ pravi predsednik Sindikata zdravnikov medicine in stomatologije Izet Hočko.

Glede na podatke, do katerih je prišel CIN, sta Trninić in njegova družina lastnika dragocenih nepremičnin, ki so jih pridobili v času, ko je bil na čelu Zdravstvenega doma, od decembra 2001 do avgusta 2011. Njegov sin Slobodan je leta 2002 kot študent kupil stanovanje s 73 kvadratnimi metri v središču Sarajeva za 107.500 KM, osem let kasneje pa še garažo v isti ulici, vredno 30.000 KM.

Hčerka Sanja je leta 2010 kot triindvajsetletna študentka kupila stanovanje s 93 kvadratnimi metri v središču Sarajeva za 233.500 KM.

Nedaleč od njih ima Trninić stanovanje s 144 kvadratnimi metri, ki ga je leta 2007 od Občine Center odkupil s certifikati za nekaj več kot 23.000 KM. Z ženo je lastnik hektarja zemljišča v Blažuju, ki sta ga kupila decembra 2000 za 6.000 KM. Danes je na tem mestu planinska hiša z velikim dvoriščem.

Trninić ni želel govoriti z novinarko CIN. Preko žene je sporočil, da ne želi nikomur dajati nikakršnih odgovorov. Med preiskavo je FUP-u dal izjavo, v kateri je dejal, da se ne počuti nič odgovornega in da je delal v skladu z zakonom. Kot je navedeno v poročilu FUP, je posredno priznal, da je bil sprejem zaposlenih opravljen brez obveščanja Službe za zaposlovanje KS, samo na podlagi oddane prošnje kandidata, ter da za zaposlitev novih delavcev ni imel soglasja Ministrstva za zdravje KS.

Njegov primer je bil leta 2012 posredovan Kantonalnemu tožilstvu KS. Kot je sporočila ta institucija, je predmet še vedno v preiskovalni fazi.