Zahodni Balkan – pri poslovanju računamo nanj!

Piše: Majlinda Bregu, generalna sekretarka Sveta za regionalno sodelovanje (RCC)
 
"Ta regija se nahaja na prehodu med vzhodnim in zahodnim delom sveta in kot taka je lahko varna luka za naložbe, ki hkrati ponuja tudi enostaven dostop do globalnega trga."
 
Zahodni Balkan ima morda številne težave, vendar so mnenja podjetnikov, 61 odstotkov njih, še vedno izjemno pozitivna. Vendar pa morate za celovito sliko regije upoštevati še en podatek: namreč, 63 odstotkov državljanov Zahodnega Balkana je nezadovoljnih z ekonomskim stanjem. Zlahka opazimo znake neurejenosti, da omenim le nekatere: v vladavini prava, zavezanosti javnih uslužbencev k razumevanju in reševanju problemov poslovnega sektorja, reševanju sporov, internacionalizaciji zasebnega sektorja v regiji za privabljanje večjega števila tujih in regionalnih naložb ter spodbujanju intenzivnejše trgovine; tu je dvomestna stopnja brezposelnosti in vse večji odliv visokokvalificirane delovne sile.
 
Kljub temu med pretiravanjem in resnico spregledamo bistvo. Več kot polovica državljanov Zahodnega Balkana verjame, da jim bo evropska perspektiva izboljšala življenje, da bo okrepila ekonomske vezi šestih gospodarstev Zahodnega Balkana.
 
Če pogledamo skozi objektivne kazalnike, je regija v zadnjih nekaj letih dosegala neprekinjeno gospodarsko rast (trend 3,5 odstotka v letu 2019 in 3,8 odstotka v letu 2020). Vendar je BDP na prebivalca na Zahodnem Balkanu manj kot tretjina najbogatejše članice Evropske unije Nemčije, medtem ko je povprečna zaloga neposrednih tujih naložb na prebivalca na Zahodnem Balkanu manj kot polovica zaloge neposrednih tujih naložb na prebivalca držav članic Evropske unije iz Vzhodne Evrope in predstavlja le sedmino evropskega povprečja.
 
Kljub temu regija ponuja ugodno okolje za naložbe, kjer stopnje davka na dobiček znašajo med 9 in 15 odstotki in so najnižje v Evropi. Monetarni in finančni sistemi v regiji so v veliki meri odvisni od evra.
 
Ena največjih prednosti regije so človeški viri, glede na to, da smo v preteklih letih skupni delovni sili dodali več kot 1,6 milijona[1] visokokvalificiranih ljudi. Poleg tega je regija Zahodnega Balkana zahtevno domače tržišče, katerega sporazum o prosti trgovini omogoča odprt dostop do skoraj 20 milijonov uporabnikov.
 
Regija mora sprejeti skupen proaktiven pristop k izboljšanju poslovne klime in predstavitvi globalni poslovni skupnosti.
 
Ta regija se nahaja na prehodu med vzhodnim in zahodnim delom sveta in kot taka, skupaj z vrsto sporazumov o prosti trgovini in statusom preferencialne trgovine s tretjimi gospodarstvi (EU, ZDA, Evropsko združenje za prosto trgovino – EFTA, Turčija, Rusija in Skupnost neodvisnih držav – CIS), je lahko varna luka za naložbe, ki hkrati ponuja tudi enostaven dostop do globalnega trga. Tuji vlagatelji so prepoznali obstoječe možnosti na Zahodnem Balkanu, kot rezultat tega pa je regija v preteklem letu zabeležila priliv ene milijarde evrov neposrednih tujih naložb.
 
Vendar pa prevladujoče mnenje je jasno in pravi, da je to še vedno skromno in daleč pod resničnimi potenciali Zahodnega Balkana. Čarobna beseda je povezovanje. Povezovanje trgov, ljudi, integriranje šestih gospodarstev Zahodnega Balkana v enotno evropsko tržišče. To je razlog, ki stoji za Regionalnim ekonomskim prostorom Zahodnega Balkana, katerega cilj je združiti blago, storitve, naložbe, poslovno skupnost in kvalificirane delavce teh šestih gospodarstev.
 
V okviru teh dejavnosti je Svet za regionalno sodelovanje združil vlade in podjetnike iz regije, da skupaj z nami delajo na omogočanju prostega pretoka naložb, človeškega kapitala in komunikacij, katerih rezultati bodo imeli neposreden vpliv na podjetnike in kakovost življenja naših državljanov. Da ne omenjamo horizontalnih posledic našega dela na nezadostno izkoriščene potenciale regije, kot so mala in srednja podjetja, industrijska baza, razvoj regionalnih verig vrednosti in njihovo vključevanje v globalne verige vrednosti, povečanje stopnje zaposlenosti žensk in mladih.
 
Podjetniki iz regije nas podpirajo v tej zamisli, skoraj 70 % jih je reklo, da je regionalno sodelovanje pomembno za njihovo poslovanje.
 
Pod okriljem Regionalnega ekonomskega prostora, skupaj z regijo in ob podpori Evropske unije v tem smislu, smo do sedaj:
 
• dosegli zgodovinski regionalni sporazum o odpravi cen rominga in utrli pot za znatna znižanja cen rominga med Zahodnim Balkanom in Evropsko unijo, kar za naše podjetnike in državljane predstavlja prelomnico v razvoju odprtega regionalnega trga,
 
• začeli pogajanja o regionalnem sporazumu, ki bo omogočil ustvarjanje regionalne mobilne skupine strokovnjakov in omogočil prosto gibanje človeškega kapitala v regiji, predvsem z vzajemnim priznavanjem strokovnih kvalifikacij v sektorjih medicine in gradbeništva, kot tudi priznavanje akademskih kvalifikacij, pridobljenih na priznanih visokošolskih ustanovah,

• prvič omogočili skupen program na področju naložb v regiji, ki bo privedel do skupnega naložbenega prostora in reform na področjih vstopa in zaščite naložb, skupaj s promocijo regije kot dobre destinacije za naložbe globalni poslovni skupnosti, čemur sedaj prispevamo s sprožitvijo reform v finančnem sektorju, da bi omogočili dostop do različnih možnosti financiranja gospodarskih dejavnosti.
 
Gre za ambiciozen, čeprav vsekakor ne edini podvig v programu dela Sveta za regionalno sodelovanje, pri čemer se dobro zavedamo, da bo ekonomsko spravo regije prispevalo k blaginji vseh nas.