Zanimljivosti o starem Egiptu, ki jih verjetno doslej niste poznali

(Patria) - Ko nam nekdo omeni staroegipčansko obdobje in z njim povezane stvari, se nam zdijo precej znane.

Ni osebe, ki ne bi poznala piramid, mumij in podobnega, a očitno smo nekatere stvari napačno dojemali.

Zato smo pogledali malo globlje in poglobili nekaj spoznanj o starem Egiptu.

Tutankamonovo prekletstvo

Odkritje Tutankamonove grobnice leta 1922 je pomenilo odkritje prve večinoma nedotaknjene staroegipčanske kraljevske grobnice, ki je bila najdena.

Zgodba je pritegnila domišljijo javnosti, časopisi pa so v tistem času izkoristili to zanimanje z izmišljanjem zgodbe o prekletstvu.

Tutankamonovo prekletstvo je izšlo iz medijske bitke za bralce, in ker je imel Times ekskluzivno pravico poročanja o izkopavanjih, so drugi časopisi objavljali špekulativne zgodbe, vključno z govoricami o prekletstvu.

Bralci so z užitkom sprejeli idejo o kletvi, vse bolezni, nesreče in drugi dogodki, ki so se zgodili, pa so časopisi pripisovali odprtju grobnice.

Najpomembnejša je bila smrt lorda Carnarvona, ki je financiral izkopavanja, in čeprav je človek umrl zaradi zastrupitve krvi, se je smrt seveda pripisala - slavnemu prekletstvu.

Novejše raziskave so razkrile, da ne obstaja nikakršno prekletstvo, a ker dobrih zgodb ne prodajajo dejstva, boste še danes pogosto slišali to legendo, piše Punkufer.

Mumifikacija

Vprašajte kogar koli o starem Egiptu in verjetno bo ena prvih stvari, na katero bo pomislil, mumificirani človeški ostanki v grobnicah. Morda je potem presenečenje za mnoge, kako so bili pogrebi veliko enostavnejši.

Mumifikacija je bil zapleten proces, izpopolnjen skozi čas, in je omogočal tistim, ki so si to lahko privoščili, da so bili balzamirani - "s stilom".

Lahko si predstavljamo industrijo balzamiranja kot ponudbo več ravni paketov, z "zlatim" standardom, ki zagotavlja najboljše materiale in tehnike.

Ritual mumifikacije je bil svet, in imamo malo neposrednih dokazov od samih starih Egipčanov, ker niso pustili besedil o tem procesu, zato se zgodovina večinoma opira na poročila iz druge roke grškega zgodovinarja Herodota iz 5. stoletja pred našim štetjem.

Če niste bili eden redkih privilegiranih, temveč ste pripadali revnim, so bile velike možnosti, da ste bili preprosto pokopani v pesku, kar je ironično, saj je to eden najučinkovitejših načinov ohranjanja telesa, glede na to, kako pesek in toplota izločata vlago.

Poznavanje hieroglifov

Ena glavnih zanimivosti, povezanih s starim Egiptom, so hieroglifi, a kot mumifikacija, je bila to veščina, dostopna samo privilegiranima.

To je lahko presenetljivo, ker je pisanje povsod - na papirusih, v grobnicah, na spomenikih, a resničnost je bila, da je zelo malo starih Egipčanov znalo brati ali pisati.

Težko je izračunati natančno število, a znanstveniki na splošno ocenjujejo, da je bila pismenost le okoli 3 do 5 odstotkov, nekateri pa menijo, da je to število še veliko manjše.

Tudi umetniki, ki so delali na čudovitih hieroglifskih napisih, niso bili sposobni brati ali pisati, tj. dober del njih, temveč bi dobivali navodila.

Odnos med umetnostjo in besedilom v starem Egiptu je bil zelo tesen, pogosto so se dopolnjevali, da bi ustvarili še močnejše sporočilo, in to lahko vidimo v lepoti oblike hieroglifskega pisma.

Formalni hieroglifi so bili rezervirani za napise v templjih, medtem ko se je bolj kurzivno pismo uporabljalo za vsakodnevno pisanje. Papirus je bil drag, zato se je pogosteje uporabljalo platno, ostanki keramike, les ali katera koli druga površina.

Oboževanje živali

Stari Egipčani so oboževali živali - fraza, ki se pogosto uporablja, a ima ta oporo v resnici? V določenem smislu, da, a ni tako enostavno.

Namreč, ljudje niso oboževali samih živali, temveč so častili njihovo povezanost z bogovi.

Bilo je nekaj izjem, najpomembnejši pa je bil bik Apis, za katerega se verjame, da je Ka (koncept približno enak duhu ali življenjski biti) boga stvarnika Ptaha, zaščitnika obrtnikov.

Živel je le en tak bik, in ko je umrl, je bil mumificiran in z veliko slovesnostjo pokopan v Serapeumu, masivnem sarkofagu ob vseh častih.

Krava, ki je skotila Apisa, je bila čaščena tudi kot mati svetega bika. Biki so bile ena od živali, katerih podoba je bila tesno povezana s kraljem že od najzgodnejših časov, zaradi svoje moči in plodnosti.

Druge kraljevske živali so vključevale leva (kot je videti na Veliki sfingi v Gizi), sokola in kačo. Obstajajo tudi dobesedno milijoni mumificiranih živali in ptic, saj so nekateri kulti (Bastet, Horus, Anubis) trajali stoletja.