Zakon pred poslaniki: Zaporne kazni za minimiziranje in zanikanje genocida

Predlog zakona o prepovedi javnega zanikanja, minimiziranja, opravičevanja ali odobravanja holokavsta, zločina genocida in zločinov proti človečnosti, ki so ga predlagali poslanci Kluba SDP-a BiH Denis Bećirović, Saša Magazinović in Mirsad Mešić, je jutri na dnevnem redu seje Predstavniškega doma PSBiH, poroča novinska agencija Patria.

Ustavnopravna komisija je ugotovila skladnost z Ustavo in pravnim sistemom BiH ter podprla načela Predloga zakona o prepovedi javnega zanikanja, minimiziranja, opravičevanja ali odobravanja holokavsta, zločina genocida in zločinov proti človečnosti.

Vendar je v tem trenutku težko pričakovati, da bo ta predlog tudi sprejet, glede na to, da poslanci iz RS niso ravno naklonjeni takšnemu zakonu.

Predlog zakona med drugim predvideva, da »kdor namensko javno zanika, minimizira, opravičuje ali odobrava holokavst, zločin genocida ali zločin proti človečnosti, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporom od osmih dni do treh let ali denarno kaznijo od 1.000,00 KM do 10.000,00 KM«.

Nadalje se natančneje določa, da »kdor kaznivo dejanje iz odstavka 1 tega člena stori kot javni uslužbenec ali z zlorabo položaja ali pooblastil, ali če je zaradi tega dejanja prišlo do neredov, nasilja ali drugih hudih posledic za življenje državljanov BiH, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let ali denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 KM«.

Predlog zakona o prepovedi javnega zanikanja, minimiziranja, opravičevanja ali odobravanja holokavsta, zločina genocida in zločinov proti človečnosti prepoveduje tudi zanikanje sodb Haškega sodišča.

- Kdor zanika sodbe Meddržavnega sodišča in Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, stori kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do treh let ali denarno kaznijo v višini od 1.000,00 KM do 10.000,00 KM – navaja predlog zakona.

Sicer pa ta zakon ne omejuje temeljnih človekovih pravic, zagotovljenih s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter se vse določbe razlagajo v skladu s pravico do izražanja, svobodo mišljenja, svobodo sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.