Zakon o izvedencih v FBiH sprožil odziv pravosodja: Minister za pravosodje imenuje večino članov komisije, to je popoln nadzor

(Patria) - Na naslednji seji Predstavniškega doma Parlamenta FBiH 25. septembra naj bi poslanci na predlog Vlade FBiH obravnavali Predlog zakona o izvedencih v Federaciji BiH. Vendar pa je prav ta predlog sprožil odzive glavnega zveznega tožilca Muniba Halilovića in predsednice Vrhovnega sodišča FBiH Vesne Stanković-Ćosović, ki sta poslala skupno pismo vodstvoma obeh domov Parlamenta FBiH in vsem vodjem klubov, pa tudi premieru FBiH Nerminu Nikšiću in ministru za pravosodje Vedranu Škobiću (HDZ BiH).

Poslanec Naše stranke Amir Purić je v petek za TVSA povedal, da so prejeli pismo in da obstajajo pripombe na vsebino zakona, ter da bodo videli, kaj se bo zgodilo na sami seji.

V tem primeru, če oceni, da ne bo večine, bo Vlada FBiH verjetno umaknila zakon iz postopka, kot je to počela z nekaterimi drugimi zakoni.

V pismu Halilović in Stanković-Ćosović opozarjata, da bi bil s tem predlogom Komisija za predlaganje seznama izvedencev pod popolnim političnim nadzorom, kar bi lahko ogrozilo ključno neodvisnost in strokovnost pri delu sodnih izvedencev. Po predlogu minister za pravosodje imenuje večino članov komisije, Zbornica izvedencev pa le tri člane.

Namesto sedanje rešitve, po kateri so člani določeni nosilci najvišje pravosodne funkcije, predsednik Vrhovnega sodišča ali sodnik, ki ga določi, glavni zvezni tožilec ali tožilec, ki ga določi, kar zagotavlja strokovnost in neodvisnost komisije, katere sestava ni odvisna od volje posameznikov iz sfere politike, je zdaj predlog, da večino članov Komisije za izbor izvedencev imenuje minister za pravosodje, s čimer se ta proces postavi pod poln politični nadzor.

Po novem predlogu minister imenuje člane komisije in sicer: enega člana iz vrst sodnikov v FBiH, enega člana iz vrst tožilcev v FBiH, enega člana iz vrst odvetnikov v Federaciji, dva predstavnika Ministrstva za pravosodje in tri začasne člane na predlog Zbornice izvedencev iz vrst vodilnih strokovnjakov s področij, za katera se imenuje izvedenec, ki imajo najmanj 15 let izkušenj pri opravljanju dela izvedenca. Tudi predsednik komisije je eden od dveh predstavnikov ministrstva.

V dopisu, ki sta ga predsednica Vrhovnega sodišča in glavni zvezni tožilec poslala parlamentarcem, je tudi navedeno, da predlagana rešitev v nasprotju s sedanjim standardom ponuja popoln nadzor ministra nad nadzorom komisije, ki bo določila seznam izvedencev in odločala o pripombah na njihovo delo ter predlagala sankcije do brisanja s seznama izvedencev.

- Komisija, katere imenovanje in razrešitev je v izključni volji ministra, ne glede na verodostojnost posameznika, ne more biti izvedencem jamstvo neodvisnosti in branik pred neprimernim vplivom na njihovo delo. Zagovorniki takšne rešitve bodo zagotovo kot argument navedli, da o sprejemanju izvedenskih mnenj odloča sodišče, vendar je treba vedeti, da se v večini postopkov, tako sodnih kot preiskovalnih, opravi le eno izvedensko mnenje določene vrste in da organ, ki je odredil izvedensko mnenje, nima dovolj znanja, da bi prepoznal, da je izvedensko mnenje opravljeno pod vplivom - je navedeno v dopisu predsednice Vrhovnega sodišča in glavnega zveznega tožilca.

Prav tako opozarjajo na zlonamernost, glede na to, da se delo komisije plačuje, zato pravijo, da bodo to razumeli kot motivirano z osebnim interesom.

- Da v našem obračanju ni nič osebnega, izhaja iz dejstva, da predsednica sodišča čez dva meseca odhaja v pokoj in ne more več biti članica te komisije, glavni tožilec pa ima malo več kot eno leto mandata, po čemer se izvoli nov glavni tožilec, odločitev pa sprejme Visoki sodni in tožilski svet (VSTV) - je navedeno v dopisu.

V dopisu poudarjajo, da je za pravilno delovanje pravosodja izjemnega pomena, da sestava te komisije v veliki meri ostane izven personalnega političnega vpliva in da to komisijo sestavljajo vodilni možje Vrhovnega sodišča (ki bi bil tudi predsednik komisije in zveznega tožilstva FBiH, ki nista vnaprej personalno določena in se izbirata s strani neodvisnega organa v jasno predpisani proceduri).

- To je doslej najmočnejši udarec na neodvisnost pravosodja na način, da se izvedenci posredno postavijo pod neprimeren politični vpliv, s čimer neodvisnost pravosodja obstaja le na površini, v bistvu pa je globoko kompromitirana in ustvarja resno pravno negotovost. Želimo opozoriti, da smo na navedeno v javni obravnavi osnutka zakona pisno opozorili Ministrstvo za pravosodje in nikoli nismo prejeli odgovora ali protiargumentov. Prepričani smo, da boste resno preučili pripombe in pomanjkljivosti predlagane rešitve, saj lahko vsi mi, tudi vi v prihodnosti, postanemo žrtve neprimernega vpliva, za katerega ne trdimo, da bo obstajal, vendar smo mu s takšno rešitvijo na široko odprli vrata - je navedeno v pismu.