Zakon o delu ni prinesel veliko dobrega: V imenu delavcev so ga ustvarili predstavniki javnega sektorja

(Patria) - Državljani Bosne in Hercegovine jutri praznujejo 1. maj - mednarodni praznik dela. Ta pomemben praznik, predvsem za delavce v BiH, mnogi dočakajo delovno. Vsi v voščilih priželjujejo što več novih delovnih mest, boljši standard in socialno varnost za delavce in člane njihovih družin, vendar je v resnici daleč od tega.
 
Novi Zakon o delu v FBiH je bil sprejet leta 2016. Izvedene so bile tudi spremembe, vendar kljub napovedanim pozitivnim učinkom izvajanja tega zakona, je malo stvari, s katerimi se lahko delavci pohvalijo.

„Tri leta po sprejetju Zakona o delu v FBiH lahko na trgu dela v FBiH vidimo zelo malo sprememb na bolje“, pravi Mersiha Beširović, predsednica Sindikata trgovine BiH (STBiH) v izjavi za Patrijo.

Stališče STBiH je bilo že pred sprejetjem zakona, da je to, kar zakon predpisuje, in to, kar delavci vsakodnevno doživljajo na svojih delovnih mestih v realnem sektorju, redko kdaj enako.

„Glede na razpravo o delu med prazniki, ki smo jo izpostavljali že med sprejemanjem tega zakona, ker nimamo Zakona o praznikih v FBiH, je to po našem mnenju največja pomanjkljivost.

Dobro je, da je mobing postal del Zakona o delu v FBiH, naša praksa pa na primeru trgovine in storitev v zadnjih dveh letih kaže na dejansko zmanjšanje primerov mobinga“, pripomni Beširović.

Kljub temu pa je največja pomanjkljivost, opozarja Beširović, ta, da je zakon precej splošen, bistvene stvari, od katerih živijo delavci v realnem sektorju, pa so prepuščene kolektivnemu dogovarjanju, o tem, kako to deluje v realnem sektorju, pa je vsem znano.

„Zakon so v imenu delavcev ustvarili predstavniki javnega sektorja in sklepali so kompromise na račun svojih kolegov in kolegic iz realnega sektorja. Po mojem mnenju je to bistvena pomanjkljivost tega zakona“, poudarja Beširović.