Zaključci izrednega srečanja voditeljev Brdo-Brionskega procesa

Člani Predsedstva BiH so se na povabilo predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, kot voditeljev predsedniškega procesa Brdo-Brioni, udeležili izrednega srečanja voditeljev Brdo-Brionskega procesa v Zagrebu, poroča bosanska novinarska agencija Patria.

Na izredno srečanje so se odzvali vsi predsedniki držav v regiji, ameriški podpredsednik Joseph Biden, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in avstrijski predsednik Heinz Fischer.

Na srečanju je bila sprejeta deklaracija z naslovom „Skupna strateška vizija Evrope, ki je celovita, svobodna in v miru“.

Pogovarjali so se o sedanjih izzivih ter možnostih za krepitev stabilnosti, varnosti in blaginje v Jugovzhodni Evropi. Dogovorjeno je bilo, da morajo za dosego teh skupnih ciljev še naprej krepiti transatlantsko partnerstvo med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo ter vnesti novo energijo v proces širitve EU za države kandidatke in proces evroatlantskih integracij za tiste, ki želijo pristopiti k zvezi NATO. Evropska unija in Združene države Amerike so izrazile trdno zavezanost k napredku in podpori teh evropskih in evroatlantskih integracijskih procesov članic Brdo-Brionskega procesa, kar bo pomagalo uresničiti skupno strateško vizijo Evrope, ki je celovita, svobodna in v miru.

Zagon pristopnih procesov se med državami Jugovzhodne Evrope razlikuje. Nekatere države se soočajo z izzivi pri svojem posameznem napredku na poti evropskih integracij, kar prispeva k občutku malodušnosti in ustvarja plodna tla za populizem in nestabilnost, ki pogosto cvetita v okoliščinah nerešenih političnih in medetničnih napetosti. To lahko negativno vpliva na aktivno podporo držav članic EU širitvi EU, kar še povečuje ta negativen vzorec, ki ga je treba na obeh straneh prekiniti.

V zadnjem desetletju je v Jugovzhodni Evropi prišlo do znatnega napredka pri utrjevanju demokratičnih institucij, izboljšanju odnosov med sosedi ter krepitvi odprtega dialoga med civilno družbo in političnimi voditelji, kot se je pokazalo na današnjem srečanju. Čeprav je proces širitve EU učinkovito sredstvo transformacije in modernizacije držav kandidatk, je treba zavezanost temu procesu ponovno okrepiti. Ta proces je treba obravnavati ne le kot tehničnega, temveč kot političnega procesa najvišjega pomena.

Vsaka država se zaveda svoje odgovornosti za krepitev vladavine prava, boj proti kriminalu in korupciji, krepitev svojih institucij, zagotavljanje izvajanja ambicioznih strukturnih reform, zmanjševanje kronične brezposelnosti, spodbujanje razvoja in konkurenčnosti ter izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja. Odprta dvostranska in regionalna vprašanja je treba obravnavati konstruktivno, v skladu z mednarodnim pravom in njegovimi načeli.

Voditelji Brdo-Brionskega procesa so danes obnovili skupno zavezanost k izgradnji zaupanja, razvoju dvostranskega in regionalnega dialoga, ustrezni medsebojni pomoči pri evropskih in evroatlantskih integracijskih procesih ter krepitvi nadaljnjega sodelovanja in sprave. Zavezali so se k izboljšanju gospodarskega sodelovanja in povezanosti s pomočjo regionalnih infrastrukturnih projektov, s posebnim poudarkom na energetski varnosti. Poudarek je bil na zagotavljanju blaginje mladih generacij z zagotavljanjem mobilnostnih programov in možnosti zaposlovanja za te generacije. Poudarjena je bila sinergija med Brdo-Brionskim in Berlinskim procesom. V tem kontekstu so bili pozdravljeni rezultati Dunajskega vrha.

Dogovorjeno je bilo, da je nujen reden dialog na operativni ravni med Združenimi državami Amerike, EU in državami Jugovzhodne Evrope v boju proti globalnim varnostnim grožnjam. Sedanja dramatična migrantska kriza predstavlja doslej nezabeležen izziv tako s humanitarnega kot varnostnega vidika in zahteva dialog in dogovor, da bi bolje zaščitili zunanje meje Evropske unije ter znatno ublažili migracijski pritisk na države, ki jih je ta prizadel.

Združeni v enotnosti in solidarnosti ter zgroženi nad brutalnostjo terorističnega napada v Parizu ter terorističnih dejanj v Ankari, na Sinaju, v Bejrutu in Bamaku, so pozvali k učinkovitim in uspešnim globalnim rešitvam, usmerjenim k reševanju vzrokov radikalizma, nasilnega ekstremizma in terorizma, ki vplivajo na vse nas. Ključnega pomena so širše mednarodno sodelovanje ter boljša koordinacija in izmenjava informacij med policijskimi agencijami.