Pozne razprave: "Tehnične napake", s katerimi se proračun poveča za 100.000 KM

(Patria) - V Sarajevu poteka seja Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH. Eno leto po konstituiranju tega doma poteka danes prva redna delovna seja. Na dnevnem redu je predlog zakona o proračunu institucij BiH in mednarodnih obveznosti BiH za leto 2019, o katerem bi se moralo razpravljati na začetku, ne pa na koncu leta.

Vendar pa zaradi znane nedavne blokade dela parlamenta BiH proračun ni bil obravnavan, institucije in mednarodne obveznosti pa so bile financirane na podlagi odločitve o začasnem financiranju.

Pričakovati je, da bo proračun tudi sprejet, sodeč vsaj po stališču poslancev tako iz vladne kot opozicijske strani, ki so ga včeraj podprli na seji Komisije za finance in proračun tega doma.

Jasmin Emrić (A-SDA) je dejal, da postavlja vprašanje, ali je smiselno karkoli reči ali vplivati.

"Vse to je preteklost in težko se odločam o njej, ko je ne morem niti pregledati. Imamo priporočila revizije in so temeljita, vendar leto dni nismo delali in se zdaj soočamo s to situacijo, ki je v tem delu finančne transparentnosti nikakor ni mogoče upravičiti. Ni parlamenta na svetu, ki bi na tak način sprejemal takšne dokumente," je dejal Emrić.

Govoril je o domnevni "tehnični napaki", s katero se proračun Predsedstva BiH poveča za 100.000 KM za zaposlitev 24 oseb v septembru 2019.

Poslanec A-SDA Jasmin Emrić je dejal, da obstajajo nelogičnosti v predlogu zakona o proračunu za leto 2019, pri čemer je poudaril, da je Predsedstvo BiH zakonodajalcem 31. julija 2019 predložilo predlog zakona, nato pa še 30. avgusta 2019 "posodobljeno različico".

Poudaril je, da ne obstaja noben "posodobljen" zakon, temveč lahko obstaja le "predlog zakona". Kot pravi, je Predsedstvo BiH "posodobitev" upravičilo s tem, da se je v prejšnjem predlogu pripetila napaka, namreč da je namesto "predloga" pisalo "osnutek".

"Kljub temu sem pregledal številke in videl, da ne gre le za tehnične napake. Tehnična napaka ni dodajanje še ene institucije, ki ji je povečan proračun, in sicer Predsedstva BiH. V posodobljeni različici je navedeno, da se jim proračun poveča za 100 tisoč KM za zaposlitev 24 oseb v septembru. To ni tehnična napaka," je dejal Emrić.

Dragan Mektić (SDS) je dejal, da so v tej težki situaciji, ker je bil parlament blokiran.

"Kakšen je namen tega proračuna in njegovega sprejetja. Na Ustavno-pravni komisiji sem poskušal postaviti to vprašanje in rečeno mi je bilo, da to ni vprašanje ustavno-pravnega temelja. Kakšen je namen sprejetja takšnega dokumenta in kaj bo pomenil, ali bo sprejet do konca leta, objavljen v Uradnem listu?" je dejal Mektić in poudaril, da je določeno število poslancev, ki so blokirali delo, redno prejemalo na desetine tisoč KM.

Nermin Nikšić (SDP) meni, da Svet ministrov ni odgovoren za to, da parlament ni deloval.

Zukan Helez (SDP) je opozoril na dejstvo, da se veliko porabi za vozni park.

"To se nanaša na vse vlade. Moramo storiti vse, da se to zmanjša, pa tudi stimulacije zaposlenih. Imena se ponavljajo in ne morem se otresti vtisa, da gre za neke strankarske ljudi. Iz države je odšlo 100.000 mladih in izobraženih. Če bi ta denar dali njim, bi se ti ljudje lahko angažirali," je dejal Helez.

Poslanci bodo odločali tudi o predlogu zakona o zavarovanju vlog v bankah BiH, ki ga je predlagal Svet ministrov BiH.

Poslanka PDP Mira Pekić je dejala, da je ta zakon že dolgo v postopku in da je bil na dnevnem redu, ko je bil sprejet Zakon o trošarinah v BiH. Kot pravi, je ta zakon eden od pogojev Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Povedala je, da je temu zakonu predhodil propad treh bank v entiteti RS, kar je pretreslo finančni sektor tako entitete kot države Bosne in Hercegovine.

Ena od novosti je, da banke samodejno postanejo članice sistema zavarovanih vlog, sodelovanje med bančnimi regulatorji v BiH, torej agencijami za bančništvo.

"Ena od glavnih stvari, ki se uvaja, je možnost restrukturiranja bank, za katere entitetni zakoni pravijo, da izpolnjujejo pogoje. To bi se izvajalo iz sklada zavarovanih vlog," je dejala Pekić.

Poslanka Pekić je dejala, da je v tem zakonu dobro, da se uvaja način restrukturiranja bank, vendar ni jasno, kaj se bo zgodilo z bankami, ki ne izpolnjujejo pogojev za restrukturiranje v skladu z entitetnimi zakoni.

Za besedo se je javil tudi poslanec HDZ BiH Nikola Lovrinović, ki je ocenil, da je ta zakon imel smolo, da ni bil sprejet skupaj z Zakonom o trošarinah v BiH. Dejal je, da predlaga sklep, ki se nanaša na delo in način odločanja upravnega odbora, ki bo ustanovljen.

Na dnevnem redu so med drugim tudi zahteva za obravnavo predloga zakona o spremembi zakona o plačah in nadomestilih v institucijah po nujnem postopku, nato predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih po nujnem postopku ter zahteva za obravnavo predloga zakona o spremembi in dopolnitvi kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine po nujnem zakonodajnem postopku.

Po letu dni blokade dela bodo poslanci obravnavali tudi vrsto dokumentov, ki se večinoma nanašajo na financiranje številnih projektov, za katere je za njihovo uresničitev nujna privolitev parlamenta BiH.

Z ratifikacijo teh sporazumov bi se morala deblokirati sredstva, namenjena za infrastrukturne projekte, za katerimi stojijo mednarodne finančne institucije.