Skupaj proti vsem oblikam nestrpnosti in izključevanja

Piše: Ivana Golijanin

---

Vsi igramo ključno vlogo pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja in vključevanja, s čimer podpiramo gradnjo družb, ki negujejo spoštovanje pravic in dostojanstva vsake osebe, ne glede na njeno etnično pripadnost, spol, vero ali prepričanje ali katero koli drugo identiteto. Evropska unija je svoje temelje zgradila na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, demokracije, svobode, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Neodvojljiv del evropskih vrednot sta vztrajanje pri pluralizmu, strpnosti, nediskriminaciji in solidarnosti. V samo pol stoletja je EU postala pomemben dejavnik na vseh ravneh globalne družbene skupnosti.

V skladu s tem EU in Svet Evrope podpirata projekte, ki se osredotočajo na krepitev njenih temeljnih načel v državah, ki poskušajo postati del Unije. Dejavnosti, ki so del projekta izobraževanja učencev in učenk osnovnih in srednjih šol s področja sarajevskih občin Center in Stari Grad o sovražnem govoru, antisemitizmu, islamofobiji, ksenofobiji, ki jih vodi Judovsko kulturno-prosvetno in humanitarno društvo „La Benevolencija“, s podporo Evropske unije in Sveta Evrope ter v sodelovanju s TPO Fundacijo, prispevajo k nenehnemu delu na integraciji Bosne in Hercegovine, ne le v EU, ampak tudi v sodobno družbo, osvobojeno vseh oblik izključevanja in nestrpnosti.

Od eksistenčnega pomena za prihodnost Evrope je delo na spodbujanju kulture vključujoče strpnosti in spoštovanja. Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) in Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) igrajo aktivno vlogo v boju proti sovražnemu govoru, zločinom iz sovraštva in drugim oblikam nestrpnosti, projekti, ki se ukvarjajo z izobraževanjem družbe o omenjenih temah, pa so velikega pomena tako za njih kot za proces integracije Bosne in Hercegovine v EU.

Po prvi temi „Sovražni govor in posledice“ so predavatelji z učenci in učenkami govorili o antisemitizmu, islamofobiji in ksenofobiji ter načinih, kako se lahko/moramo boriti proti njihovi prisotnosti v javnem in zasebnem prostoru. Iz tega je jasno izhajalo, kako pomembna je vloga izobraževanja pri preprečevanju diskriminacije in sovražnega govora.

Ugotovljeno je bilo, da sovražni govor, ki poziva k nasilju, zlasti na internetu, predstavlja vse večji problem, še posebej na internetu, kjer velja za glavno sredstvo izražanja antisemitizma, sovraštva do muslimanov ter drugih oblik rasizma in ksenofobije.

Izobraževalni sistem se je izkazal za ključnega v poskusu zajezitve nestrpnosti in poudarjanja vrednot spoštovanja drugega, saj doseže vse otroke že od zgodnje starosti. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da znanja o določenih temah v veliki meri primanjkuje, prav tako pa večinoma ne obstaja določen kritičen odnos do omenjenih pojmov in pojavov. Po seriji predavanj v osnovnih in srednjih šolah je profesorica rodnih študij Zilka Spahić Šiljak poudarila:

„Na srednjih šolah, gimnazijah se vidi, da učitelji in učiteljice delajo z otroki in da so otroci pripravljeni na dialog in pogovor o občutljivih temah diskriminacije. Vendar pa o temah antisemitizma, ksenofobije in islamofobije zelo malo vedo, kar je pokazatelj, da je treba v učni načrt in program vključiti te teme, da bi se mladi senzibilizirali za ta vprašanja. V osnovnih šolah je situacija drugačna. Poleg tega, da otroci skoraj nič ne vedo o teh temah, je splošna klima takšna, da je pozornost učencev in učenk zelo majhna, da niso naučeni izraziti svojega mnenja in da večinoma reagirajo z velikimi čustvi. Tisto, kar me je presenetilo, je to, da so otroci stari 13 in 14 let polni predsodkov, da so travmatizirani zaradi izgub v družini v pretekli vojni, in da pod vplivom etno-nacionalnih narativov niso sposobni kritično razmišljati o diskriminaciji, ki so ji izpostavljeni tudi drugi ljudje, ne le oni in njihove družine.“

Vse oblike rasizma in sovraštva so skupen problem celotne družbe in se šteje, da je skupen proces prilagajanja ključen, da bi lahko v celoti prispevali k družbi, v kateri živijo.

„Če ne bi omenjali, da je bil holokavst, bi ljudje pozabili, da je bil holokavst. Nikoli nismo v tej meri govorili o teh temah, ne izobraževalno ne družinsko. Morda bi bilo veliko stvari drugače, če bi se nekatere stvari pravočasno priznale in bi jih poimenovali s pravim imenom. Če ti nikomur ne razložiš, kaj se je tukaj dogajalo, da so ljudje bili ubijani in preganjani samo zato, ker niso bili dominantne religije ali narodnosti, bo nestrpnost še naprej rasla,“ je dejal svetovalec za kulturo in religijo Judovske skupnosti v BiH Eli Tauber po predavanju na Prvi bošnjaški gimnaziji.
Predavatelji so delili zaskrbljujoče podatke o diskriminaciji na podlagi verstva in etnicitete ter se strinjali, da je družba BiH kot celota ujeta v zelo počasen proces prepoznavanja in priznavanja svojih radikalnih stališč.

„Te delavnice so pokazale, da je treba delati zlasti z otroki in učitelji v osnovnih šolah, da bi se stereotipi in predsodki, na podlagi katerih se oblikujejo ksenofobna stališča, zmanjšali in odpravili. Življenje v monoetničnih in monokulturnih okoljih ne daje otrokom in mladim možnosti, da razvijejo odnose razumevanja za pristen dialog, zato je pomembno odpirati vrata teh zaprtih okolij, da bi nove ideje osvežile mlade ume in jim odprle nova obzorja spoznanj,“ poudarja Spahić-Šiljak.

To seveda pomeni tudi gradnjo vključujočih skupnosti, kjer je nujno, da vsak od nas prispeva k pluralistični in tolerantni družbi, ki temelji na skupnih vrednotah. Izobraževanje je ključno pri preprečevanju antisemitizma, sovraštva, usmerjenega proti muslimanom, in drugih oblik nestrpnosti. Izjemno pomembno je v zgodnji starosti vzpostaviti idejo sobivanja, do katere se bodo nato učenci in učenke ter pedagoško osebje odnosili brez predsodkov, z razvijanjem kreativnih idej, s katerimi bodo otrokom približali občutljive teme in jim pomagali okrepiti sposobnosti kritičnega preizpraševanja.

---

Združenje „La Benevolencija“ je uporabnik skupnega programa Evropske unije in Sveta Evrope „Horizontal Facility za Zahodni Balkan in Turčijo 2019-2022“. Mnenja, izražena v tem besedilu, so odgovornost avtorjev in ne predstavljajo uradnih stališč Evropske unije in Sveta Evrope.