Zahvaljujući Dodikovim kadrovima: Bosna in Hercegovina podpisala pogodbo z ruskim podjetjem pod sankcijami

(Patria) - Izmenjava strokovnjakov, medsebojno priznavanje industrijskih standardov, programi usposabljanja. Vse to je predvideno s sporazumom, ki sta ga podpisala državni inštitut Bosne in Hercegovine (BiH) in agencija iz Rusije, ki so jo sankcionirale zahodne države.

Podpisan je bil konec septembra letos v ruskem mestu Soči, na obali Črnega morja. Zahteva za vpogled v besedilo sporazuma je bila Radiu Svobodna Evropa (RSE) nedavno odobrena.

Evropska komisija je v zadnjem poročilu o napredku BiH izrecno kritizirala podpis memoranduma s sankcioniranim Rosstandartom in BiH pozvala k izvajanju restriktivnih ukrepov proti Moskvi.

"BiH se mora uskladiti z zunanjo politiko EU," so poudarili iz Bruslja.

Iz certifikacijske Mednarodne elektrotehnične komisije (IEC), katere članica je BiH, so za RSE navedli, da se "države članice morajo ravnati v skladu s statutom in poslovnikom", ne da bi natančneje določili, ali neupoštevanje sankcij zahodnih držav proti Rosstandartu prinaša posledice za BiH in njen Inštitut za standardizacijo.

Iz Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML), katerih članica je BiH prav tako, kot tudi iz Oddelka za sankcije diplomatske službe Evropske unije (EEAS), niso do objave besedila odgovorili na vprašanje RSE o istem vprašanju.

Niso odgovorili niti iz ameriškega Ureda za industrijo in varnost (U.S. BIS), kakšen bo njihov odgovor na sporazum med agencijo iz BiH in agencijo iz Rusije, ki je pod sankcijami.

Sporazum je bil podpisan med zasedanjem "Medvladne rusko-bosanskohercegovske komisije za trgovino in gospodarsko sodelovanje" v Sočiju, "delegacijo BiH" pa so sestavljali izključno predstavniki iz Republike Srbske.

Vodila jih je ministrica za zunanjo trgovino BiH Staša Košarac, kader vladajočega Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika, ki je konec novembra povzročil mednarodni škandal s nacističnim šlemom SS-divizije. Ta predmet je poslal po pošti na urad mednarodnega visokega predstavnika v Sarajevu.

Memorandum o soglasju sta podpisala direktor Inštituta za standardizacijo BiH Aleksandar Todorović in direktor ruskega Rosstandarta Anton Šalajev, kljub pozivom iz Bruslja k uskladitvi zunanje politike BiH z Evropsko unijo.

Kaj po memorandumu?

Če se bo sodelovanje Inštituta za standardizacijo BiH in ruske agencije Rosstandart razširilo na izmenjavo denarja, sredstev, opreme, tehnologije, skupna usposabljanja na področjih, ki se nanašajo na vojaške ali izdelke dvojne, civilno-vojaške namene ali uporabo laboratorijev v Rusiji, ki so zajeti s sankcijami, bi BiH lahko resno ogrozila svoje mednarodne odnose.

Posledice bi lahko bile t.i. sekundarne sankcije proti BiH, podobne tistim, ki sta jih EU in ZDA že uvedli proti ruskim bankam, naftnim podjetjem, omejitev dostopa do sredstev ali suspenzija sodelovanja z BiH.

Svet ministrov in Predsedstvo BiH več kot mesec dni nista odgovorila na vprašanje Radia Svobodna Evropa o podpisu memoranduma, niti na to, ali bosta in ali lahko ukineta ta dokument.

Ministrica za zunanjo trgovino BiH Staša Košarac in direktor Inštituta za standardizacijo BiH Aleksandar Todorović nista odgovarjala na klice RSE, da bi govorila o tej temi.

Iz Veleposlaništva Rusije v Sarajevu so pozdravili podpis memoranduma in "poglabljanje sodelovanja", za prihodnje leto pa napovedali novo zasedanje "Medvladne rusko-bosanskohercegovske komisije" v Bosni in Hercegovini.

Kakšne so možne posledice?

"Podpis memoranduma se ne ujema s politiko EU in je kot tak škodljiv za BiH v odnosu do EU in interesov BiH za vstop v polnopravno članstvo, še posebej v tej situaciji odpiranja pristopnih pogajanj. Nek organ BiH bi moral ta akt dejansko razveljaviti," je za Radio Svobodna Evropa dejal Enver Halilović, nekdanji rektor Univerze v Tuzli, ki je bil veleposlanik BiH v Moskvi.

BiH je poleg Srbije edina država Zahodnega Balkana, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi nasprotovanja političnih predstavnikov iz Republike Srbske, ki zagovarjajo intenzivnejše povezave z Moskvo.

To je večkrat kritizirala Bruselj in Washington, pri čemer so bili izrecno omenjeni kadri SNSD in predsednik te stranke Milorad Dodik, ki se je od februarja 2022 in začetka polne ruske invazije na Ukrajino večkrat srečal z Vladimirjem Putinom.

"Rusija sistematično izvaja politiko oviranja evroatlantskih integracij balkanskih držav, vključno z BiH. Dodik osebno in vodstvo Republike Srbske so instrument v rokah ruske politike. To, kar so storili Dodikovi ministri [podpis Memoranduma], se popolnoma ujema s to rusko strategijo," je za RSE dejal Božidar Kovačević, nekdanji hrvaški veleposlanik v Moskvi.

Zaradi povezave z vojaško-industrijskim strojem so EU, ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija in Japonska, med drugim, uvedle sankcije Rosstandartu po ruski agresiji na Ukrajino.

Bruselj je Rosstandart uvrstil na seznam institucij, ki "neposredno podpirajo rusko vojsko in vojaško industrijo", medtem ko je ameriško Ministrstvo za trgovino tej agenciji dodelilo status subjekta z najstrožjim izvoznim nadzornim režimom za izvoz tehnologije in strokovno sodelovanje.

Cilj sankcij, kot je navedeno, vključuje omejevanje dela ne le podjetij, ki proizvajajo orožje, ampak tudi tistih, ki omogočajo delovanje vojaške industrije.

Memorandum je politično-tehnični dokument, ki ga je mogoče opisati kot pravno "sivo cono" in "simbolični politični akt".

Ne gre za mednarodni sporazum, s katerim bi se natančneje določile pogodbene obveznosti, iz novega dokumenta pa je bilo izpuščenih več elementov, ki so bili vključeni v memorandum, podpisan leta 2014, med drugim tudi točka o obveznosti varovanja zaupnih podatkov.

Mednarodne pogodbe morata sprejeti Predsedstvo BiH in državni Parlament.