Zahteva Haagu: Hrvaška želi zadevo Prlić za oprostitev krivde Tuđmanu, Bobetku in Šušku

Republika Hrvaška je v vlogi "prijatelja sodišča" zaprosila za vključitev v pritožbeni postopek pred Haškim sodiščem v zadevi "Prlić in drugi", v kateri so najvišji hrvaški funkcionarji - nekdanji predsednik Franjo Tuđman, nekdanji obrambni minister Gojko Šušak in nekdanji načelnik Generalštaba HV-ja general Janko Bobetko, s prvostopenjsko sodbo razglašeni za udeležence združenega zločinskega podviga z namenom etničnega čiščenja delov BiH, je bilo včeraj sporočeno s Haškega sodišča.

V vlogi z dne 18. marca letos Hrvaška navaja, da je prvostopenjsko senat leta 2013 v sodbi v zadevi "Prlić in drugi" ugotovil, da so trije preminuli najvišji hrvaški funkcionarji - predsednik Franjo Tuđman, minister Gojko Šušak in general Janko Bobetko bili člani združenega zločinskega podviga in so si zamislili ter izvedli skupen zločinski cilj spremembe etnične sestave ozemlja, ki naj bi vstopilo v sestavo hrvaške republike Herceg-Bosne, tako da so naročali in koordinirali dogodke na terenu, da bi storili zločine, ki so bili rezultat načrta trajnega odstranjevanja bošnjaškega prebivalstva s področja Herceg-Bosne.

Hrvaška od pritožbenega senata zahteva, da ji odobri vložitev vloge v vlogi prijatelja sodišča in da se pojavi kot prijatelj sodišča v tem postopku. Hrvaška sporoča, da bi njena udeležba v postopku glede dejanskih in pravnih vprašanj bila zaželena, saj bi senatu pomagala pri sprejemanju pravilne odločitve.

"Predsednik Tuđman, minister Šušak in general Bobetko imajo po svoji smrti pravico do domneve nedolžnosti pred sodiščem," poudarja Hrvaška v vlogi, s katero zahteva, da se ji omogoči, da v njihovem imenu vlaga vloge, pišejo hrvaški mediji.

Prvostopenjska sodba - mednarodni konflikt 

Haško sodišče je šest bosansko-hercegovskih Hrvatov maja 2013 nepravnomočno obsodilo na zaporne kazni od 10 do 25 let zaradi zločinov nad Bošnjaki med vojno v BiH, ki so bili zasnovani v okviru združenega zločinskega podviga.

Nekdanji predsednik vlade Herceg-Bosne Jadranko Prlić (na sliki) je bil takrat nepravnomočno obsojen na 25 let zapora, nekdanji obrambni minister Bruno Stojić in nekdanji načelnika Generalštaba HVO-ja Slobodan Praljak in Milivoj Petković na po 20 let zapora, nekdanji poveljnik vojaške policije Valentin Ćorić na 16, načelnik Urada za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislav Pušić pa na 10 let zapora.

Preiskovalno senat je z večino glasov, ob nasprotnem mnenju predsedujočega sodnika Jeana Claudea Antonettija, takrat zaključil, da je bil konflikt med HVO-jem in Armado BiH leta 1993-94 mednarodni konflikt in da je večina zločinov nad bošnjaškim prebivalstvom Herceg-Bosne, za katere so bili obtoženi obtoženi, storjena v okviru združenega zločinskega podviga, v katerem je sodeloval tudi del političnega in vojaškega vodstva Republike Hrvaške, vključno s predsednikom Franjo Tuđmanom.

Cilj tega združenega zločinskega podviga, po zaključkih sodbe, je bil vzpostavitev hrvaškega entiteta v mejah Banovine Hrvaške iz leta 1939 in njegova priključitev Hrvaški, da bi se ponovno uresničila združitev hrvaškega naroda v primeru razpada BiH, oziroma da bi ta postal neodvisna država znotraj BiH tesno povezana s Hrvaško.