
Sarajevo ter Bosna in Hercegovina sta pred 136 leti nudila nepozaben odpor Avstro-ogrski monarhiji, ki je po dogovoru na Berlinskem kongresu poleti 1878 začela okupacijo Bosne in Hercegovine, poroča bh. novinska agencija Patria (NAP).
Čez tri dni, 19. avgusta, se bo izpolnila 136. obletnica padca Sarajeva pod okupacijo Avstro-ogrske monarhije, potem ko se je mesto krčevito branilo. Vendar je v letu, ko je glavno mesto BiH obeleževalo 100. obletnico sarajevskega atentata, ta dogodek s strani mestnih oblasti popolnoma pozabljen, čeprav ima zgodovinski in politični pomen za BiH.
Čeprav je odpor, ki ga je BiH, zlasti Sarajevo, tistega poletja 1878 nudila okupatorju brez podpore osmanske države in Istanbula, šokiral Evropo in prisilil veliko monarhijo, da je iz več smeri poslala skoraj sto tisoč vojakov, se o tem v bh. javnosti malo ve in govori.
Po zgodovinskih virih je Sarajevo uradno padlo 19. avgusta 1878 po hudih bojih znotraj sarajevskih četrti na Kovačih in pri Alipašini mošeji.
- Streljali so iz vsake hiše, z vsakega okna, z vsakih vrat ... celo ženske so sodelovale pri odporu – navaja se v avstrijskih opisih okupacije Sarajeva.
Potem ko so velike svetovne sile v Berlinu dogovorile umik turškega cesarstva iz BiH in prepustile našo državo upravi Dunaja in Budimpešte, se je prebivalstvo v BiH in Sarajevu uprlo takšni politični trgovini.
Odpor v Sarajevu so vodili ugledneži, kot sta Muhamed ef. Hadžijamaković in Abdulah ef. Kaukčija. V BiH je bilo v kratkem času v številnih mestih mobiliziranih več deset tisoč braniteljev, ki so ustavljali avstro-ogrsko vojsko.
Bitke so potekale tudi pri Maglaju, Jajcu, Vitezu in na Vranduku. Eden najbolj znanih voditeljev ljudskega odpora proti okupaciji je bil Salih ef. Vilajetović, znan kot Hadži Lojo. Skupaj s pljevaljskim muftijo Mehmedom ef. Šemsekadićem je Hadži Lojo nudil najmočnejši odpor do zadnjih dni okupacije. Po vseh relevantnih zgodovinskih virih so se ob Hadži Lojovih silah borili tudi bosanski Srbi in Hrvati.
Legendarni ljudski heroj, hafiz in imam mošeje v Sarajevu, Hadži Lojo, je bil na koncu ujet in predan Osmanom. Prepovedali so mu vrnitev v Sarajevo in BiH. Umrl je v Meki, svetem mestu, kjer je tudi pokopan.
Po avstrijskih virih je bilo med večmesečnimi boji v BiH iz bojnih vrst izločenih več kot 5.000 vojakov, od katerih jih je tisoč umrlo, 4.000 pa je bilo hudo ranjenih. Presenetljiv odpor Bosne in Hercegovine proti dogovorjeni okupaciji je po virih z Dunaja povzročil hude politične spopade v sami monarhiji, poroča NAP.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























