Po žrtvah iz Višegrada se išče še po 30 letih, samo junija 1992. je bilo v živih sežigalnicah ubitih 140 ljudi

(Patria) - Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) javnost opozarja na vojne zločine, ki so se zgodili v Pionirski ulici in na Bikavcu v Višegradu junija 1992. leta.

Zločini, znani kot Živa sežigalnica, so se zgodili 14. in 27. junija 1992. leta, ko so pripadniki paravojaške formacije Osvetnici, na čelu z najkrutejšimi zločinci iz Višegrada Milanom in Sredojem Lukićem, zažgali žive civiliste, večinoma ženske in otroke. V hiši Adema Omeragića v Pionirski ulici je bilo zažganih okoli sedemdeset bošnjaških civilistov, večinoma iz vasi Koritnik. Najmlajša žrtev je imela komaj dva dni. Podobno se je zgodilo dva tedna kasneje, ko je bilo v hiši Mehe Aljića v višegrajskem naselju Bikavac zažganih sedemdeset bošnjaških civilistov. O grozotah na Bikavcu je pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) pričala Zehra Turjačanin. Sežiganja civilistov so potekala še na deseterih drugih lokacijah.

Za zločine v Višegradu je bilo sojeno pred MKSJ in sodišči v Bosni in Hercegovini. Haško sodišče je Milana Lukića obsodilo na dosmrtni zapor, Sredoja Lukića na sedemindvajset let, Mitra Vasiljevića pa na petnajst let zapora. Z publikacijo „Vojni zločini v Višegradu – sodbe“ je UDIK leta 2017 dokumentiral devet primerov vojnih zločinov, storjenih v Višegradu, ki so bili predloženi Sodišču BiH in Vrhovnemu sodišču FBiH, s katerimi so bili obsojeni Boban Šimšić, Dragan Šekarić, Miloš Pantelić, Momir Savić, Nenad Tanasković, Novo Rajak, Oliver Krsmanović, Predrag Milisavljević, Vitomir Racković in Željko Lelek. Marca 2020 je pritožbeno senat Sodišča BiH potrdil sodbo, s katero je bil Radomir Šušnjar obsojen na dvajset let zapora. Trenutno pred Sodiščem BiH poteka postopek proti Milomirju Đuričiću in Vukadinu Spasojeviću za zločine, storjene nad bošnjaškim prebivalstvom v taborišču Uzamnica leta 1992 in 1993.

Na žalost je Višegrad danes znan kot mesto morilcev žensk, morilcev otrok in kot kraj monstruoznih zločinov, ki so jih storili pripadniki različnih formacij Vojske Republike Srbske (VRS). Po podatkih Inštituta za pogrešane osebe BiH se na območju Višegrada išče 467 oseb, medtem ko je bilo 453 oseb identificiranih. Pionirska, Bikavac, Uzamnica, Vilina Vlas in druge lokacije nam dovolj govorijo o naravi zločinov na območju Višegrada. Rezultati sistematičnega uničevanja nesrbskega prebivalstva so danes jasno vidni v skoraj enonacionalni strukturi višegrajske populacije.

Proces resničnega soočenja s preteklostjo ni mogoč brez preganjanja odgovornih za vojne zločine. Neizogiben in pomemben korak naprej je iskanje posmrtnih ostankov ubitih. Zato pozivamo vse pristojne institucije, naj pokažejo malo več vesti in volje, ko gre za višegrajske žrtve. Potrebno je pospešiti postopek identifikacije pogrešanih oseb na območju Višegrada, saj družine še trideset let po dogodkih čakajo na pravico in resnico. Prav tako pozivamo vse občane in občanke Višegrada, ki imajo kakršne koli informacije o usodi njihovih sosedov, naj končno spregovorijo o tem, da bi se ostanki žrtev iz živih sežigalnic in drugih višegrajskih morišč dostojanstveno pokopali.